rés2 soglaš. člen. (ẹ̑) Ali mi boš ~ napravil to uslugo; ~ je prišel, kdo bi si mislil; ~ zasluži, vendar je pogosto brez denarjarés -- m, pojm. (ẹ̑) neobč. To je za nas vse veljavni ~ resnica, resničnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
rés1 povdk. (ẹ̑) Ne more verjeti, da je ~; To ni ~; poud. Kar je ~, je ~ |popolnoma resnično|; ~, da ga boli, a ne hudo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prerókov -a -o (ọ́) ~e besede; poud. Pri ~i bradi, da je res |Res je tako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
à propos [a propó] dodaj. člen. zv. (ọ̑) fr. cit. |ravno prav; saj res; pa še to|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bôsa povdk. (ó) poud. Ta je pa ~ |To ni res|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
část -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) veliko dati na svojo ~; sprejeti koga z vsemi ~mi; poud. Na mojo ~ |Res je tako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
drží povdk. (í) knj. pog. ~, jutri se vidiva res je, dogovorjeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
fíga2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
fígico nik. člen. (í) poud. ~, ne bom te ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
fígo2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od bratamáli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivománjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovčeknàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malegamájhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~enàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~emála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnicomálo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popuščamájhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
résda soglaš. člen. (ẹ̑) poud. |res|: ~ lep, a predrag
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
saperlòt in saperlót razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, dobro je povedal |prav res|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tále tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelicotále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele pravatóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitevbíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tístile tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjemtístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele pravatístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tolikéro -ih tudi tolikéro -- kaz. vrst. količ. zaim. (ẹ̑) ~im ljudem je pomagal — delavcem, kmetom, nameščencem —, da je res imel dober občutek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
àh razpolož. medm. (ȁ) ~, kje neki; ~, beži, beži; ~, kako je lepa; ~, saj res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
bŕžda verjetn. člen. (ȓ) najbrž: To je ~ res; Bo to storil on? -Bržda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
če2 [poudarjeno čè] vpraš. člen., knj. pog. ali: Ne vem, ~; Vprašal je, ~ je to res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
délno mer. prisl. (ẹ̑) Povedano je ~ res; ~ sposoben za delo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
dláka -e ž (á)
1. dolge ~e; poud. Niti za ~o se ni spremenil |prav nič|; kletv. Pasja ~, to ne bo res
2. snov. odeja iz zajčje ~e; skup. žival z mehko ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekladôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e lučipo dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
dopovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopovedóvanje; (-àt) (á ȗ) komu kaj Skuša mu nekaj ~; ~ si, da kaj ni res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postaldrúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~imdrúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
en -a -o [poudarjeno èn êna -o] nedoločni člen, neknj. pog. Vse življenje je bil ~ velik revež; Ona je pa res ~a velika reva; To so ti ~i čudaki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
enkràt1 tudi ênkrat nedol. čas. prisl. zaim. (ȁ; é) knj. pog. nekoč: ~ je bil kralj, ki je imel sedem sinov; ~ po praznikih se je res oglasil pri nas
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
figúra -e ž (ȗ) bronasta ~ kip; geometrijska ~ geometrijski lik; ~e pri plesu |liki|; osrednja ~ komedije oseba, lik; ženska z lepo ~o postavo; poud. On je res simpatična ~ |prijeten, prijazen|; slabš. biti pri stvari samo za ~o |zaradi videza|; slovstv. pesniška ~; jezikosl. skladenjska ~; šah. šahovske ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
gospód -a m, člov., im. mn. gospódje tudi gospódi (ọ̑) prijazen ~; ~ Ivan; ~a profesorja, prosim; pokr. študirati za ~a za duhovnika; mestn. (zakonski) mož; poud. On je res ~ |spoštovanje vzbujajoč človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
gospôda -e ž, skup. (ó) grajska ~; slabš. jara ~; poud. Sosedovi ~i se res dobro godi |sosedom|; star. ~ so se znali zabavati se je znala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
hm [hə̀m] razpolož. medm. (ə̏) ~, da, morda pa res; ~, da je premlad; ~, mu je pritrdil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
hudíka2 razpolož. medm. (ȋ) olepš. ~, a je res tak? |hudiča|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
jágnje -ta s (á) ~ beketa; poud. On je res ~ |pohleven, ubogljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
jéjzesna in jèjzesna [zə] razpolož. medm. (ẹ̑; ȅ) ~, saj res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
jèžeštana [žə] razpolož. medm. (ȅ) ~, saj ni res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
karákter -ja m s -em (á) oblikovanje ~a značaja; imeti potrpežljiv ~ |biti potrpežljiv|; poud. On je res ~ |značajen|; pojm., publ. spremeniti ~ dela |naravo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
kjé3 omej. člen. (ẹ̑) poud. Ali se res moži? -Kje pa |sploh ne|; Ne grem na izlet, ~ pa imam čas |saj nimam časa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
kólikič vpraš. zapored. prisl. zaim. (ọ́) ~ je že poročen, ali res petič; To zgodbo je povedala ne vem že ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
kómaj2 zadržk. člen. (ọ̑) Iz tega bo ~ kaj; To bo ~ res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
kònj kônja m s -em živ., mest. ed. tudi kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. tudi kónjih (ȍ ó) osedlati ~a; slabš. Ti si pa res ~ |velik, neroden človek|; šah. vzeti damo s ~em s skakačem; šport. skakati čez ~akônjev -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
krêpek -pka -o in krepák krêpka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ fant; poud.: ~ spanec |trden|; ~i zobje |močni|; ~a hrana |zelo hranljiva, kalorična|; ~a laž |velika, očitna|; ~e poteze obraza |zelo vidne, izrazite|; ~a psovka |groba, žaljiva|krêpki -a -o (é) ~ tiskkrêpka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. Ta je pa res ~ |Ta novica, izjava je težko verjetna|krêpko -ega s, pojm. (é) poud. spiti kaj ~ega |žganje|krêpkost -i tudi krepkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
m3 [mə̀] soglaš. člen. (ə̏) v zvezah z da, ja ~ da, morda imaš prav; ~ da, to je res; prim. mda, mja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
malénkost2 povdk. (ẹ́) poud. Pet milijonov, to res ni ~ |malo|; poud. malenkost komu Nesti vrečo po stopnicah je njemu ~ |lahkó|; poud. malenkost za koga Vse to opraviti v enem dnevu je za nas ~ |lahkó|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
mar vpraš. člen., poud. ~ tega res niste vedeli |ali|; Si ~ moj šef, da mi boš ukazoval
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
maríja razpolož. medm. (ȋ) ~, to ne more biti res; O ~ sveta, kakšna nesreča; ~, je to drago; ~ pomagaj, padla je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
mísliti -im nedov. -èč -éča; míšljen -a (í ȋ) logično ~; poud. ~ s svojo glavo |samostojno|; S tem ~im čisto določeno osebo; misliti na koga/kaj ~ ~ domovino; misliti o kom/čem Večina ~i ~ tem drugače; z nedoločnikom Ne ~im iti tja; poud.: Najbrž ~i vse pojesti |namerava|; Ali ~iš, da tega ne vem |To vem|; Kaj ~iš, da ti verjamem |Ne verjamem ti|mísliti si -im si (í ȋ) koga/kaj Misli si človeka manjše postave |predstavljaj si|; poud.: Ni si mogel misliti večje nesreče |predstavljati, zamišljati|; Ne morem si misliti, da je res |verjeti|; Kar misli si, nikamor ne greš |izraža podkrepitev trditve|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljammôči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
mogóče2 verjetn. člen. (ọ́) ~ bi kaj dosegli, če bi bili složni; ~ to že veste; ~ je pa res; Ni dosti spil, ~ kozarec ali dva; ~ bi o zadevi še nekoliko premislili; Ali ~ želite še kaj drugega; Bi ~ še malo peciva; Kdo mi bo pomagal? Mogoče ti; Boš prišla jutri? -Mogoče; Na loteriji je zadel več milijonov. -Ni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivicenáj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nàjbrž tudi nájbrž verjetn. člen. (ȁ; ȃ) Nekdo zvoni, ~ je soseda; Pes je ~ lačen; Prišla bo jutri, ~; Kdo bo vodil sejo? -Najbrž direktor. -Najbrž res; Boš prišla jutri? -Najbrž
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
napovédan -a -o (ẹ̑) ~ gost; Njegov prihod ni bil ~napovédani -a -o (ẹ̑) priti ob ~i urinapovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) ~ tudi res dočakatinapovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
nékaj2 nečésa s, nedol. zaim. nečloveškosti nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ̑) Pred vrati je ~ zašumelo; ~ trdega je v njegovem vedenju; Bala se je nečesa, sama ni vedela, česa; Nečemu je treba biti zvest; Ukvarja se res z nečim, pa ne vem, s čim; Če ti ●~ ni všeč, se kar pritoži kaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
njêga -- -- tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (é) star. njegov: Res je bila lepa ~ hči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
òpla razpolož. medm. (ȍ) ~, tako že ne boš govoril; ~, res sem neroden
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prebêdast -a -o (é) poud. Ta izgovor je pa res ~ |zelo neumen, nespameten|; poud. prebedast za kaj Za to delo je ~ |preveč neumen, omejen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prekléto2 razpolož. medm. (ẹ̑) kletv. ~, ali res ne gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prelepó2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, da bi bilo res |preveč lepo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prerés povdk. (ẹ̑) poud. Kar praviš, je res, še ~ |izraža obžalovanje, sprijaznjenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
prežálostno2 povdk. (á) ~ bi bilo, ko bi bilo res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
pridúšati se nedov. -ajóč se, -áje se; pridúšanje (ú; ȗ) poud.: ~ ~, da kaj ni res |prisegati, zagotavljati|; začeti se pridušati |začeti preklinjati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
pridušíti se -ím se dov. pridúši se -íte se; pridúšil se -íla se, -ít se/-ìt se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) poud.: ~ ~, da kaj ni res |priseči, trdno se odločiti|; ~ ~ v jezi |zakleti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
priségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priséganje (ẹ́; ẹ̑) Priče ~ajo; poud. ~am, da ni res |z odgovornostjo trdim|; poud. prisegati komu kaj ~ dekletu zvestobo |obljubljati|; poud. prisegati kaj komu/čemu ~ zvestobo domovini |obljubljati|; poud. prisegati na koga/kaj Nekateri ~ajo ~ njegovo ime |ga zelo cenijo, spoštujejo|; prisegati pri kom/čem ~ ~ vsem, kar je komu sveto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
sakrabòlt in sakrabólt razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, kako je vroče; To je pa res lepo, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
sám1 -a -o (ȃ á á)
1. ~ talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; Menijo, da ~e kazni ne bodo zadostovale; ~ bog ve, če je res |nihče ne ve|
2. poud. |prav|: ~ predsednik se je zavzel zanje; prebiti se v ~ vrh česa; Pripeljali so ga do ~ih vrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
samó1 protiv. izvzem. vez. (ọ̑) vendar: Priden delavec je, ~ izkušnje mu manjkajo; Govori pravilno, ~ malo pretiho; Lepo se sliši, ~, ali je res; z nikalnico Bodi uvideven, ~ ne preveč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
smátrati -am nedov. -ajóč; smátranje (ȃ) koga za koga/kaj ~ moža za poštenjaka → imeti za, šteti za; ~am, da to ni res → menim, mislim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
speciálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ primer poseben, izreden; ~a barva oči nenavadna, posebna; knj. pog. Ta jed je res ~a izvrstna, odličnaspeciálni -a -o [ija] (ȃ) ~ pregledspeciálnost -i ž, pojm. [ija] (ȃ) ~ razmer posebnost, izrednost; zdravniki vseh ~i specializacij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
surovína -e ž, snov. (í) ~ za bencin; števn. tekstilne ~e; člov., slabš. On je pa res prava ~ |surov človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tákšno povdk. (á) poud. ~ imajo, da res ne veš, kaj bi rekel |nered|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trgatísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njemtísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorilatvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastninepo tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji voljipo tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
velíko4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
véšda soglaš. člen. (ẹ́/ẹ̑) knj. pog. seveda: To ~ ni res; Ali boš na to odgovoril? -Vešda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
vsákogaršnji -a -e svoj. cel. zaim. človeškosti (ȃ) vživeti se v ~ položaj |vsakogar|; Jaz pa res nisem ~, ~a; biti ~e in nikogaršnje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
vsekàkor2 in vsèkakor soglaš. člen. (ȁ; ȅ) poud. To je ~ slabo |zares|; Boš res prevzel tisto službo? -Vsekakor |prav gotovo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zahinávčiti -im dov. zahinávčenje (á ȃ; ȃ) poud. To je pa res lepo, je zahinavčila |hinavsko rekla|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zakipéti -ím dov. zakípel -éla; zakipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko ~i; poud.: Valovi ~ijo |se strmo dvignejo in zapenijo|; To ni res, je zakipel |se razjezil, razburil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zatrdílo -a s (í) resničnost ~a; redk.: sprejeti ~, da je res potrditev; večkratno ~ o vrnitvi zatrditev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zatrdíti in zatŕditi -im dov.; drugo gl. trditi1 (í/ȋ/ŕ ŕ) komu kaj Če ti je on to zatrdil, bo že res; Zatrdil je, da se kmalu vrne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
zdaníti se zdaní se dov. zdánil se -íla se; drugo gl. daniti se (í/ȋ í) Vstal je, ko se je zdanilo; Poleti se zgodaj ~i; s smiselnim osebkom, poud. zdaniti se komu Končno se mu je zdanilo, kaj je res |je dojel, spoznal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
žàl1 [-u̯] povdk. (ȁ)
1. biti ~ |obžalovati|; Tega ne bom več storil, ~ mi je
2. za koga/kaj ~ mu je bilo za soseda, ki se je ponesrečil; Za knjige mu ni ~ denarja
3. s smiselnim osebkom koga/česa Tega mi je res ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
žálibóg čustvov. člen. (ȃọ̑) star. žal, na žalost: Bolezen je ~ neozdravljiva; v medmetni rabi ~, res je tako; Tega nam, ~, ni treba dokazovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.