abecedikarski [abecedȋkarski] pridevnik

abecedarski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

arci [nepopoln podatek] členek

ali res?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte!das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

bezgovina [bǝzgovína] samostalnik ženskega spola
  1. bezgov les; bezgovina
  2. izdelek iz bezgovega lesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

blago sF52, bonum, -niblagú, iménîe; conflare aes alienumludṡku blagú ẛadjati; divitiae, -arumbogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultatesiménîa, bogatie, blagú; gaza, -aeſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; immobilia bonaobſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; inscriptum, -tienu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; merx, -ciskramarṡku blagú, kupzhia; ops, opis, opesmúzh, pomúzh, blagú; praeclara resveliku blagú, inu bogatia; res, reireizh, ena reizh, blagú, kei kai

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

bogatija žF5, divitiae, -arumbogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultatesimenîa, bogatie, blagú; gaza, -aeſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; laxae opesvelika bogatia; praeclara resveliku blagú, inu bogatia
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
bogatija žopulentia, -aewogatia

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

bolę́čən, -čna, adj. schmerzhaft, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

brȃnva, f., Jarn., Guts. (Res.), C., pogl. bramba.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

bratovən, -vna, adj. = bratovski: bratovna ljubezen, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

čudežljìv, -íva, adj. wunderbar, C., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

darovítən, -tna, adj. = darovit 1) Guts., Jarn., Cig., Jan.; najdarovitnejši dobrotnik, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dẹ́łščina, f. 1) der Erbantheil, Jarn., Cig., Jan.; nebeška d., Guts. (Res.); — 2) die Aussteuer, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

divjáčən, -čna, adj. scheu, erschreckt: ves d., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dobrọ̑tstvọ, n. = dobrota (Gut), Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dolgovanje sF15, actio, onisdolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; causa, -aeurṡhoh, pravda, ſléherna reizh, katera pred pravdo pride, dolgovanîe; commerciumdjanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe; contraversiadolgovanîe, prepiranîe; coriphaeustá pervi v'enim dovguvanîu, ṡlaſti v'ṡmotah, Napelaviz, ṡazhenîaviz, nadraṡhnik; divinatio, -nisbogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa; hostilitasſovraſhtvu, ṡuparnoſt, ſovraṡhenṡku dolgovanîe; indigna resnevrédnu dolgovanîe; intractabilis, -lenerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; jus actionumpraviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡadene; latrocinatioraṡboinṡhku dolgovanîe; negotiumopravilu, ſhaft, dolgovanîe, negmáh; praesagium, -gÿprihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu pomeinenîe; reatus, -usteh ṡatoṡhenih ſtán inu dolgovanîe, tá zhas te toshbe zhes eniga pred rihto, ali pravdo; simonia, -aepredajanîe ſvetiga dovgovanîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dolov, adv. = doli, Guts. (Res.)-Mik. (V. Gr. I. 328.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dragọ̑st, f. 1) die Kostbarkeit, Dict., Cig.; dragost Kristusove, za nas prelite krvi, Guts. (Res.); — 2) = draginja (Theuerung): d. delati, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.-Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

edíniti, -ȋnim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

èj, interj. = eh: ej, vrag, pa že blodi kdo tu okoli, LjZv.; ej, saj je dejal doktor, da se ni bati, LjZv.; traun: ej, da je res, es ist traun wahr! Cig.; ej res! traun! Jan.; — ei! Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

golica [golíca] samostalnik ženskega spola

pšenica s klasjem brez res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

goljufȃvəc, -vca, m. der Betrüger, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

goljúfən, -fna, adj. betrügerisch, falsch, g. igravec, falscher Spieler, Mur., Cig.; goljufno izgovarjanje, falsche Ausreden, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

hlakét -a m laket: Réſ; hlakét KOJ 1833, 170

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.-C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

jispa, f. = ispa, Guts. (Res.), Zilj.-Jarn. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

kȃmba, f. 1) der gebogene Stab am Joche, der dem Ochsen um den Hals gegeben wird, Cig., BlKr., Dol., Notr.; kamba od jarma, Levst. (Zb. sp.); — 2) eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen, Šempas (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Dohne, Cig.; die Schlinge, Z.; — die Masche, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 3) eine Handhabe an der Thür, der Thürgriff, Cig., Jan.; — 4) der Schließhaken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt, Cig.; — 5) der Kinnbacken, Rez.-C.; prim. avstr.-nem. kamp = Kummet, C.; gr. κάμβη, res curva, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar (nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.-Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

kej kaj (kejkaj) zaim.F23, aliquidneikai, keikai; elucubrarekei kai per luzhi délati; extorquerekei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; inspicarev'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; persentiscerekei kai ṡaſliſhati; plasmares'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; res, reireizh, ena reizh, blagú, kei kai; supercernerekei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

klatje, n. = blato, Guts. (Res.)-Mik.; — prim. klat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ključ1 mF2, clavisklúzh; conclavatae resrizhy pod enim kluzham

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

2., adv. ko pridi, komm nur, C.; ko pojdi, Poh.-C.; ko teci, Rez.-C.; — ko precej, sogleich, ko davno, schon längst, C.; ko ne reci, sage nur nicht, Guts. (Res.); od jutra do večera ko na posvetne reči misliš, Guts. (Res.); — prim. kar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.-Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

krščeníca, f. 1) die Christin, Mur., Jan., ogr.-C.; joh tebi, o krščenik, o krščenica, Guts. (Res.); tudi: kŕščenica, Valj. (Rad); — 2) die Dienstmagd, Mur., Cig., Jan., Mik., Ljub., Notr.; v tem pomenu kŕščenica ali krščę́n(i)ca; — das Mädchen, (kŕščenica) Notr., Dol.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

krščeník, m. der Getaufte, Mur.; pobožni krščeniki — neso radi govorili o poganskej gnusoti, Levst. (LjZv.); — = kristjan, Guts., Mur., Jan., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr., Bas., Guts. (Res.), ogr.-C., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

li 1., conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj-Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ljudski prid.F10, aeruscatorludy golufnik, ludski, ali ludy goluf; aes alienumludski danarÿ, dolg; alienus, alienigena, alienigenusen ptuji, ludski, neẛnan; alophilusen neẛnani, inu ẛalublenyk v'ludske rizhy; coenipetakateri rad grè k'ludṡki vezherji; conflare aes alienumludṡku blagú ṡadjati; res alienavkradenu blagú, ludṡka reizh; superexcurrerevunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki grúnt ſtreṡajo; usufructuariuskateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; usufructus, -ctusludṡkiga vṡhivanîa s'dopuṡzhenîem

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

mẹ̑senc, m. = mesec, Jan., Št.-C., Guts. (Res.), Rož.-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

mẹ̑stnik, m. 1) der Local (gramm.), Cig., Jan.; — 2) = meščan, Mur., Volk.-M., C., Guts. (Res.), Škrb., Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

mȋhən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.-Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

minèč, -ę́ča, adj., Guts. (Res.), pogl. minljiv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

mrtvę́čji, adj. = mrtvaški, Mur.; mrtvečja (-ča) kri, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

namẹ̑na, f. die Absicht, Guts., Jarn., Mur.; z dobro nameno kaj opraviti, Guts. (Res.); die Bestimmung, Cig. (T.); das Ziel, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

naplȃča, f. = plačilo, die Belohnung, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

navábljati, -am, vb. impf. ad navabiti; anlocken: ljudi k sebi n., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nedokónčən, -čna, adj. unendlich: nedokončna dobrota, visokost, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nemę́rən, -rna, adj. unmäßig, Cig.; nemerno igranje, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.-Valj. (Rad), kajk.-Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nepámet, f. die Unvernunft, der Unverstand, Mur., Guts. (Res.), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

neporę́dnost, f. die Unordentlichkeit, Guts. (Res.); — die Ausgelassenheit, die Boshaftigkeit, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nerésan prisl. ni res: 5. Pitajocsi .. nerêszan? AIN 1876, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nespodǫ̑ba, f. 1) die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit, Cig., Trub., Dalm., Guts. (Res.), Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Missgestalt, das Zerrbild, Cig., Jan., Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nevreden prid.F7, dedignariſe nevrédniga ſhtimati, ſe enimu ferṡhmagati; immemorabilis, -lenevréden ſpomina, kar ſe ne more povniti; immerens, -tis, imeritatus, -a, -umnevréden, nevſliṡhen, neṡaſluṡheozhi; indigna resnevrédnu dolgovanîe; indignus, -a, -umnevréden; inhabilis, -leneperpraven, neperverṡhen, ṡa nyzh, nevréden; veniâ carerenevréden odpuṡzhanîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ni li res [ní li rẹ̑s] členkovna zveza

izraža pričakovanje pritrditve; ali ni res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nȋščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

obgoljufáti, -ȃm, vb. pf. = ogoljufati, Trub.-M., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)-Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

oblẹpȏtək, -tka, m. die Zierde, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

obljúbljenje, n. = obljuba, das Versprechen, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

obrȃzək, -zka, m. dem. obraz; 1) das Gesichtchen; — 2) das Bildchen, Cig., Jan., C.; majhen obrazek nebeškega veselja, Guts. (Res.); — 3) die Form, die Gestalt, die Figur, C.; mesec se v obrazku srpa kaže, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

obrẹ́kanje, n. das Verleumden: hudo obrekanje poslušati, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

odvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) wegwerfen: prosjak je odvrgel palico, Levst. (Zb. sp.); verwerfen, Mur., Cig., Guts. (Res.), Jsvkr.; o. sodnika, Dict.; zakaj si me odvrgel, o Gospod! Burg.; ausmerzen, scartieren, Cig.; — 2) o. se, ausarten, Gor.-M.; — abtrünnig werden, Dict.; o. se koga, Krelj, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

odžáliti, -im, vb. pf. = potolažiti, trösten, Guts., Mur., Jan., Schönl., Kast., Ravn.; bodi odžaljen, sei getröstet, Guts. (Res.); o. se = potolažiti se, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

odžaljénje, n. der Trost, Guts. (Res.), Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

omrzlẹ́ti, -ím, vb. pf. kalt werden, erkalten, Mur.; — ljubezen proti Bogu omrzli, Guts. (Res.); lau werden: o. v dobrem, SlGosp.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

opomę́njenje, n. die Mahnung, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

oskrbník, m. 1) der Besorger, der Pfleger, der Verwalter, Cig., Jan., nk.; graščinski o., der Herrschaftsverwalter, Cig., Jan.; oskrbniki njegovega kraljestva, Škrinj.-Valj. (Rad); — der Curator, Cig., Jan.; o. kake zapuščine, Cig.; duhovni o., der Seelsorger: izpovedniki in drugi duhovni oskrbniki, Guts. (Res.); — 2) der Verpfleger, der Versorger, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

otrǫ́ščina, f. die Kindschaft, Guts., V.-Cig., C., Dalm., Škrinj.-Valj. (Rad); božja o., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pȃče, adv. = pač, wohl: pače res, Lašče-Levst. (Rok.); freilich, ja wohl: stavim, da si ti zlomil to palico; — pače sem! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

paperek [páperǝk] samostalnik moškega spola
  1. prazen, obran grozd; češulja
  2. majhna stvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen (bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.-C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

píčica, f. dem. pika; das Pünktchen, das Tüpfelchen; pičice delati, tüpfeln, Cig.; do pičice, bis zum letzten Tüpfelchen = vollständig; vse je do pičice res; vse se je do pičice izpolnilo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pȋtovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.-C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.-C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — ("nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

plámnast, adj. Flammen-, flammig: plamnast meč, plamnaste temnice, Guts. (Res.); pogl. plamenast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.-Let., Gor.-Levst. (Glas.), Ben.-Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)-Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pocepətáti, -etȃm, (-ę́čem), vb. pf. 1) niederstampfen, zusammentreten: razbojnika p., Guts. (Res.); grozde p., Danj. (Posv. p.); — 2) ein wenig stampfen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pod predl.F70, I. s tožilnikom dioecesiskar pod eno ṡhkoffio ſliſhi; II. z orodnikom antefinati ẛhlébi per ſtréhi pod kapom; capitale, -lispulſterz pod glavo; cinericius paniskrúh pod pepelom pezhen, pod perhauko; conclavatae resrizhy pod enim kluzham; cuniculus, vel minapodkopanîe pod ẛemló, pod ẛydmy; inurinarepod vodo plavati; parotis, -disoteklúſt pod uſheſmi; urinare, vel urinaripod vodó plavati; volucres caeli, caelityze pod nebom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

poedínka, f. die einzelne Person weiblichen Geschlechtes, nk.; die einzelne Sache (res singularis), das Individuum, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pogonobljénje, n. = pogubljenje, die Vernichtung: gnusoba pogonobljenja, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pohudobíti, -ím, vb. pf. böse, schlecht machen, M.; pohudobljen, Guts. (Res.); p. se, böse, schlecht werden, Zora; ausarten, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pokleceváti, -ȗjem, vb. impf. = poklekovati, wiederholt auf die Knie fallen, Dict., C., Trub., Dalm., Kast., Guts. (Res.)-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pokveka [pokvẹ̑ka] samostalnik ženskega spola

ohlapna, obtolčena, obrabljena stvar

PRIMERJAJ: kveka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

popásti, -pádem, vb. pf. hastig erfassen, packen; p. kaj, za kaj, koga za kaj; p. orožje, za orožje; p. konja za brzdo, dem Pferde in die Zügel fallen; — erschnappen, Jan.; — besedo p., ein Wort auffangen, Cig., C.; — anfallen; pes je popadel otroka; — angreifen; sovražnika p.; p. se, sich gegenseitig angreifen, sich in die Haare fahren; — befallen, ergreifen (von Zuständen); mrzlica, jeza ga je popadla; — p. se koga, sich an jemanden klammern: trdno se Kristusa p., Krelj; — ogenj se teles popade, das Feuer ergreift die Leiber, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

poplȃča, f. die Vergeltung, Guts. (Res.), Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

po pravici [po pravíci] členkovna zveza

res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

poprẹ́jnji, adj. = poprejšnji, Guts., C.; moja poprejnja nepokorščina, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

poréči, -réčem, vb. pf. 1) porečem, ich werde sagen: "to ni res!" poreče kdo, "das ist nicht wahr!" wird jemand sagen; kaj poreko ljudje? was wird die Welt sagen? — 2) p. se = sporeči se, zankend über einander gerathen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

porę́dnost, f. 1) die Ordentlichkeit, Mur.; v p. spraviti, Guts. (Res.); — 2) der Muthwille, die Bosheit; — die Schlechtigkeit: p. prebivališča, Pohl.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.-Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

postȃvək, -vka, m. 1) der Ansatz, die Post, Cig., Jan., Cig. (T.); odstotni p., der Percentsatz, DZ.; tarifni postavki, DZ.; posamezni postavki (v cenovniku), Levst. (Nauk); — 2) der Satz (propositio), Mur., C.; der Lehrsatz, Cig.; der Artikel (eines Glaubensbekenntnisses), Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

posvarjénje, n. = posvarilo, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

poštováti, -ȗjem, vb. impf. = spoštovati, achten, hochschätzen, Alas., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr., Guts. (Res.), Jap. (Sv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

potovȃrišati, -am, vb. pf. zum Gesellschafter nehmen: p. koga, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

potrošíti, -ím, vb. pf. verbrauchen; veliko časa p., viel Zeit aufwenden, kajk.-Valj. (Rad); — aufzehren, verzehren, Mur., Cig., ogr.-C.; peklenski ogenj ne potroši, Guts. (Res.); — consumieren, Cig. (T.), DZ.; — verausgaben; veliko denarja na zidanje p.; po poti veliko p.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

povánčati, -am, vb. pf. bemerken, Guts., Mur.; božjo podobo p. ino spoznati, Guts. (Res.); beachten: p. kaj, na kaj, Št.-Cig.; povančaj na to, kar ti zdaj povem, Jarn. (Sadj.); blagor otroku, kateri na svet očeta in matere povanča, Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

povrnjénje, n. 1) die Rückerstattung; brez vsega plačila in povrnjenja, Guts. (Res.); — 2) die Rückkehr, Cig.; — die Bekehrung, C.; povrnjenjè, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pozabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pozabljati, Jan., Dalm., Guts. (Res.)-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

prečəščèn, -éna, adj. hochgeehrt, Cig., Guts. (Res.); prečeščeno telo, der allerheiligste Leib, Z.; — prim. čestiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen (fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

premišljen del.F3, immaturum consiliumnagel ſvit, ne premiſhlen; inopinatus, -a, -umnagel, ne premiſhlen, ne troṡhtan; pensitatus, -a, -um, pensitata resena reizh dobru premiſhlena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

presmrdljìv, -íva, adj. allzusehr stinkend; — überaus stinkend: p. dim, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.-Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. (praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.-Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

prigòd, -gǫ́da, m. die Begebenheit, der Vorfall, Cig., Cig. (T.); dosti se ve žalostnih prigodov, Guts. (Res.); — prígod, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

pripovest žF6, adagium, -gÿpripuviſt, gmain govorjenîe; increbruit res proverbioletá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; parabula, -aepergliha, pripuviſt; proverbiumpripuviſt; rhitmus, -mien raim, ali pripuviſt; sententia, -aemodru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

razkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. auseinandergraben, zergraben; kup zemlje r.; zerscharren; slaba gospodinja in pa kokoš: če več ima, več razkopa, Met.; — zerstören: mesto r., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

razmísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) überlegen, erwägen, Cig., Jan.; dobro r. kaj, Guts. (Res.); — 2) r. se, seine Gedanken auf andere Gegenstände lenken, sich zerstreuen; r. se in najti tolažbe, Jurč.; — razmišljen, zerstreut.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

razodẹ́tje, n. die Offenbarung; bukve skrivnega razodetja, Guts. (Res.) i. dr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

razživíti, -ím, vb. pf. beleben, erquicken, kräftigen, Mur.-Cig., Mik.; jaz hočem vas razživiti, Guts. (Res.); — r. se, sich erholen, C.; lebhaft, frisch werden, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

reč [rẹ̑č] samostalnik ženskega spola
  1. stvar
  2. beseda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

reč žF273, adduplicaretopelt, ali v'dvei gubi ſturiti, dvei rizhi v'kupai poſtaviti; arrepticius, -a, -umena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; aspirareperdihati, tudi ẛheléti k'eni rizhei priti; callenskateri eno reizh dobru ẛná; immorinad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; increbruit res proverbioletá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; indicatio, indicatum, -ti, vel indicaturaen zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; initiate ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; inolevitſe je vṡhè perraſlu, tú je vṡhè ſtara reizh; insisterenejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interpolatrixbrangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja; moliriſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kaj ſturiti; pensitata resena reizh dobru premiſhlena; peroratioenu lipú naprei govorjenîe, od ene ali druge rizhy; quae âb re ſuntkar ne ſliſhi k'leti reizhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
reč žfalsum, -siopazhna rezh. Verant. [35: Falsus,a,m, Falsch, Nepraw opacsă; rezh Verant. nima]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

réjsan tudi résan prisl. res, zares: Valóban; rejszan, zaisztino KOJ 1833, 181; Nacſi ka bi csinili ti okrſztseni nad mrtvimi, csi bi rejſzan ti mrtvi gori ne ſztanoli KŠ 1771, 523; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Rejszan sze jih je v-souli vnogo nábralo KOJ 1845, 7; Ludvik Czaszar rejszan za nyé volo z-Vogrinami boj zacsne KOJ 1848, 8; valóban (rêszan) AIN 1876, 64; ali záto szta nepresztrano delala, tak da bi rejszan tkala AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res [rẹ̑s] členek

izraža soglasje, podkrepitev; res; zares; vsekakor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res prisl.F6, confutarepreviṡhati, reṡvrézhi, previṡhati de nei reiṡ, reṡgovoriti; quidemſicer, reiṡ, ṡlaſti; quinimojá kakupak, já reiṡ; redarguerepokrégati, s'beſſédo poſvariti, ṡkaṡati de nei reiṡ, preprizhati; refellereṡviṡhati de eniga govorjenîe nei reiṡ; refutatioṡavershenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; prim. za res 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res prisl. res: nej rejſs kar v'shulah ste shlishali ǀ Je reis de en velik faratar je bil Saul ǀ nej li rejss de greh je en shkodlivi ogin ǀ Je rejſſ de G. Bug vſe dushe ſtuari ǀ Je reiſſ, de je bil v'mory konez vſel ǀ nej li reiſs de naſh lubi Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash ǀ Je rejſ de erbszhina je li dobruta, inu gnada tiga Ozheta ǀ Vidite Nem. Nem. de je rèſs ǀ Aku tedaj je letu rèiſs ǀ Ie reijſs de zhuden je bil vni majhini glash ǀ Je reſs de je bulshi biti mosh, kakor shena na tem ſvejtu ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani Poeti pravio ǀ Nei li res de ti ſi norz ǀ je reish, de Shene veliku vekshi revam só podvarshene, kokar Moshe ǀ Je rejſhc de Philoſophi ſo djali, de Svesde, inu nebu ſo Gospodar ta ſemle ǀ je rejſde on je dober meni, inu she bulshi ſim jest njemu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res1 sam. m ♦ P: 2 (*P 1563, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res2 [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res3 povdk. ♦ P: 13 (TT 1557, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res4 čl. ♦ P: 18 (KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

res... prim. raz... 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

resnično prisl. 1. res: Vſe letu je resnizhnu, ali vender meni ble dopade Pſalmiſt, kateri pravi ǀ gvishnu, inu reſnizhnu de takuſhni nebodo polonani ǀ samerka Prerok de je reſnizhnu kar je G. Bug od taiſtih govuril ǀ tu je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ Ah gvishnu, inu riſnizhnus je, de 2. resnično, dejansko: v'tem s. vbloti ſe najde resnizhnu ſyn Boshy s'ſvojo Boshjo, inu zhlovesko naturo ǀ Reſnizhnu vam poveim, de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli 3. pravilno: reſnizhnu djal S. Leo Papesh ǀ Sa tiga volo resnizhnu je djal Hippocrates ǀ riſnizhnu je djal Tertullianus ǀ Kakor risnizhnu govory S. Hieronimus 4. z vso pravico: reſnizhnu ſe more Chriſtus toshit kakor nekadai ſe je toshil Job zhes ſvoje domazhe ǀ leta Sveta Zerku, resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati ǀ Caſſiadorus je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi s'S. Paulam 5. pošteno: imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati, pravizhnu, resnizhnu andlat, inu shivit primer.> En Katolish Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal, kakor Salamon ǀ S. Peter bi nebil mogal resnizhnishi odgovorit ǀ she resnizhniski je govuril uni, kateri je djal ǀ Eua bi bila riſnizhnizhniſhi rekla, de ona je shla hudizha motit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

rjavina [rjavína] samostalnik ženskega spola

zarjavele stvari, staro železo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

róditi 2., rǫ́dim, vb. impf. sorgen, sich kümmern, beachten: r. za koga, kaj, Dict., Guts., Cig., Jan., Trub., Dalm., Podkrnci-Erj. (Torb.); za Boga ne rodi, Dalm.; za nikogar ne rodi, Trub.; za kaj malega nič ne rodi, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

səhníti, sáhnem, vb. impf. abdorren, dahinwelken, (sah-) Cig., Jan., Met.-Mik.; trava sahne (= se suši), Ravn. (Abc.); — na životu s. od straha, Guts. (Res.); — sahne, er hat die auszehrende Krankheit, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.-Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče-Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.-Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

služábnost, f. 1) die Dienstbarkeit, Guts. (Res.), Jurč.; — 2) = služnost, die Servitut, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

smrtljìv, -íva, adj. = smrten, tödtlich: smrtljiva bolezen, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. (t. j. žalostno), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

sovražljìv, -íva, adj. 1) feindselig, Cig., Jan., Mik.; sovrȃžljiv, Mur.; — 2) hassenswert, Cig.; — verhasst, Boh.; s. je pred Bogom greh, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

spomenjénje, n. die Erinnerung: bridko s. (-menenje) Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

spórən 2., -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.-Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.-Kres; (prim. soprn).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

spórnost 2., f. die Abscheulichkeit, Mur., Cig.; tudi spornọ̑st: prikazujejo se mu grehi z veliko grozo in spornostjo ("spornustjo"), Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

sȓd, f. = srd m., C., Guts. (Res.), Valj. (Rad); hudo srd ima na mene, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

srečen prid.F15, arridet ei fortunaje ſrèzhen; beatusṡvelizhan, ſrèzhin; faelix succeſsusſrèzhnu ṡgodenîe; faustus, -a, -umſrèzhen; felix, vel foelixſrèzhen; filius fortunaeen ſrèzhen ſyn; foelixſrèzhen, ṡvelizhan; forter, -a, -umſrèzhin; fortunareſrèzhnu ſturiti; prosper, -ra, -rumſrèzhin; secundae resſrèzhne rizhy; secundareſrèzhnu ſturiti, ſrèzho dati; secundusſrèzhnu, ali ſrézhin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

strohljìv, -íva, adj. verweslich, Mur., Cig., Jan.; morsch, Mur., Guts. (Res.)-Mik.; strohljivo krono prejmejo, Schönl.; s strohljivimi plevami izboljšati prepusto zemljo, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.-Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.-Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.-M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

təmnóba, f. die Dunkelheit, Dict.; hoditi v temnobi, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

tǫ̑taj, adv. = tota, C., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

tovȃrih, m. = tovariš, Guts. (Res.)-Mik.; (tovarh, Guts.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

trska [trskȁ] samostalnik ženskega spola

trska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ukraden del.F4, furtivus, -a, -umena vkradena reizh; furto ablatusvkraden; res alienavkradenu blagú, ludṡka reizh; subrepitius, -a, -umodmaknen, odkraden, vkraden

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vdȋlj, adv. 1) nach der Länge, ogr.-C., Mik.; = vzdolž, ogr.-Raič (Nkol.); (praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)-Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj (Gor.)-Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vedljìv 2., -íva, adj. 1) welk, M., Z.; — 2) träge, faul, Guts., Mur.; v. v Gospodovi službi, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vedljívost, f. die Trägheit, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vẹ̀n 2., adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.-Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

veselovȃnje, n. das Vernügen, C., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

Vilfridus m osebno lastno ime Vilfrid: S. Vilfridus im. ed. Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh ſproſſil (IV, 438) Sv. Vílfrid (634–709) je nekaj časa res preživel na otoku Lindisfarne, vendar je bil kasneje yorški in ne lindisfarenski škof.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vìn, adv. = vendar, doch: to pa vin ne bo res, Dol.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vzeti dov.F153, acciperevsèti, prejemati; boni consulereẛa dobru vṡèti; capsisvṡami, aku hozheẛh; commendare memoriaedobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; incarnarimeſſú, ali zhlovéſtvu naſé vsèti, teleſſen poſtal; interceptortá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; intractabilis, -lenerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; operosa resena reizh, katera doſti délla vṡame; receptor, -oriskateri kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; reclamarenaṡai poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti; recominisciṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; tributoria actioenu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily; trientarium foenustá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; valefaciens, dicens valeſlavú vṡèti; vitio vertere, vel vitio dareẛa ṡlú vṡèti, ṡamèriti; prim. pročvzeti 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
vzeti dov.particeps vitÿpajdash vſeti, imeti Hyp.426

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

vžę́łčən, -čna, adj. selten, Guts., Jan., Guts. (Res.); — prim. želčen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zȃd, adv. 1) = zadi, hinten, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) = nazaj, C., Guts. (Res.), Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zadosę́či, -sę́žem, vb. pf. = doseči, erlangen, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zamŕzanje, n. der Widerwille: brez zamrzanja, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zamŕzati, -am, vb. impf. ad zamrzeti; Abscheu erregen, missfallen: Bogu to zamrza, Guts. (Res.)-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zamrzljìv, -íva, adj. 1) widerwärtig, verhasst, C., Z.; tako zamrzljiv je pred Bogom vsak mali greh, Guts. (Res.); — 2) empfindlich, C.; verdrießlich, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zapopàd, -páda, m. der Inbegriff: kratek z., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zaprisę̑ga, f. 1) die Beeidigung, Cig., Jan.; — 2) = prisega, der Schwur: krivična z., Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

za res prisl.F4, affirmarepoterditi, ẛaṡhihrati, ẛa reis povédati, perterditi. pohualiti; aſserereẛa reis povédati, poterditi; certiorareẛaṡhihrati, ẛa reis povédati; equidemẛa reiṡ

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zavę́čati 2., -ím, vb. pf. = zakričati, aufschreien, V.-Cig., Gor.; ni res! zaveči poprejšnja, Ravn.; dete je zavečalo, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zdvojíti, -ím, vb. pf. verzweifeln, Meg., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Guts. (Res.), nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr. (Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zna biti [znȃ bíti] členkovna zveza

utegne biti res, morda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zoprnik -a m nasprotnik: sa tiga volo, dokler Peter mu je odſvetoval, inu branil, mu je djal Satan, katira beſſeda hozhe rezhi v' nashim jeſiku Supernik im. ed. (V, 247) ǀ Kadar ti s' tvoim ſupernikom or. ed. pred Goſpoſzhino gresh (II, 465) Res je, kar trdi prvi zapis, saj hebr. sāṭā́n pomeni ‛nasprotnik, sovražnik’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zvečę̑ra, adv. = zvečer, C., Guts. (Res.); (zvéčera), Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

zvezílọ, n. = vezilo, das Band, Kremp.-C.; — die Fessel, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

žę́łčən, -čna, adj. 1) begehrlich, begierig, Mik.; (željčen), Cig., Jan.; ž. biti koga, česa, sich nach jemandem, etwas sehnen, KrGora-DSv.; — 2) erwünscht, C., Guts. (Res.); — appetitlich: želčna jed, KrGora-DSv.; — interessant: nekaj želčnega, vzhŠt.; — selten, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)-Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; (nam. ženitvovanski).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

žlę̑prnica, f. = žlafrnica, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 1. 2022.

Število zadetkov: 217