àh razpolož. medm. (ȁ) ~, kje neki; ~, beži, beži; ~, kako je lepa; ~, saj res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
à propos [a propó] dodaj. člen. zv. (ọ̑) fr. cit. |ravno prav; saj res; pa še to|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
bôsa povdk. (ó) poud. Ta je pa ~ |To ni res|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
bŕžda verjetn. člen. (ȓ) najbrž: To je ~ res; Bo to storil on? -Bržda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
část -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ) veliko dati na svojo ~; sprejeti koga z vsemi ~mi; poud. Na mojo ~ |Res je tako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
če2 [poudarjeno čè] vpraš. člen., knj. pog. ali: Ne vem, ~; Vprašal je, ~ je to res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
délno mer. prisl. (ẹ̑) Povedano je ~ res; ~ sposoben za delo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
dláka -e ž (á)
1. dolge ~e; poud. Niti za ~o se ni spremenil |prav nič|; kletv. Pasja ~, to ne bo res
2. snov. odeja iz zajčje ~e; skup. žival z mehko ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekladôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e lučipo dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
dopovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopovedóvanje; (-àt) (á ȗ) komu kaj Skuša mu nekaj ~; ~ si, da kaj ni res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postaldrúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~imdrúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
drží povdk. (í) knj. pog. ~, jutri se vidiva res je, dogovorjeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
en -a -o [poudarjeno èn êna -o] nedoločni člen, neknj. pog. Vse življenje je bil ~ velik revež; Ona je pa res ~a velika reva; To so ti ~i čudaki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
enkràt1 tudi ênkrat nedol. čas. prisl. zaim. (ȁ; é) knj. pog. nekoč: ~ je bil kralj, ki je imel sedem sinov; ~ po praznikih se je res oglasil pri nas
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
fíga2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
fígico nik. člen. (í) poud. ~, ne bom te ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
fígo2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
figúra -e ž (ȗ) bronasta ~ kip; geometrijska ~ geometrijski lik; ~e pri plesu |liki|; osrednja ~ komedije oseba, lik; ženska z lepo ~o postavo; poud. On je res simpatična ~ |prijeten, prijazen|; slabš. biti pri stvari samo za ~o |zaradi videza|; slovstv. pesniška ~; jezikosl. skladenjska ~; šah. šahovske ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
gospód -a m, člov., im. mn. gospódje tudi gospódi (ọ̑) prijazen ~; ~ Ivan; ~a profesorja, prosim; pokr. študirati za ~a za duhovnika; mestn. (zakonski) mož; poud. On je res ~ |spoštovanje vzbujajoč človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
gospôda -e ž, skup. (ó) grajska ~; slabš. jara ~; poud. Sosedovi ~i se res dobro godi |sosedom|; star. ~ so se znali zabavati se je znala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
hm [hə̀m] razpolož. medm. (ə̏) ~, da, morda pa res; ~, da je premlad; ~, mu je pritrdil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
hudíka2 razpolož. medm. (ȋ) olepš. ~, a je res tak? |hudiča|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
jágnje -ta s (á) ~ beketa; poud. On je res ~ |pohleven, ubogljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
jéjzesna in jèjzesna [zə] razpolož. medm. (ẹ̑; ȅ) ~, saj res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
jèžeštana [žə] razpolož. medm. (ȅ) ~, saj ni res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
karákter -ja m s -em (á) oblikovanje ~a značaja; imeti potrpežljiv ~ |biti potrpežljiv|; poud. On je res ~ |značajen|; pojm., publ. spremeniti ~ dela |naravo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
kjé3 omej. člen. (ẹ̑) poud. Ali se res moži? -Kje pa |sploh ne|; Ne grem na izlet, ~ pa imam čas |saj nimam časa|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
kólikič vpraš. zapored. prisl. zaim. (ọ́) ~ je že poročen, ali res petič; To zgodbo je povedala ne vem že ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
kómaj2 zadržk. člen. (ọ̑) Iz tega bo ~ kaj; To bo ~ res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
kònj kônja m s -em živ., mest. ed. tudi kónju, rod. mn. kónj tudi kônjev, mest. mn. tudi kónjih (ȍ ó) osedlati ~a; slabš. Ti si pa res ~ |velik, neroden človek|; šah. vzeti damo s ~em s skakačem; šport. skakati čez ~akônjev -a -o (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
krêpek -pka -o in krepák krêpka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ fant; poud.: ~ spanec |trden|; ~i zobje |močni|; ~a hrana |zelo hranljiva, kalorična|; ~a laž |velika, očitna|; ~e poteze obraza |zelo vidne, izrazite|; ~a psovka |groba, žaljiva|krêpki -a -o (é) ~ tiskkrêpka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. Ta je pa res ~ |Ta novica, izjava je težko verjetna|krêpko -ega s, pojm. (é) poud. spiti kaj ~ega |žganje|krêpkost -i tudi krepkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
m3 [mə̀] soglaš. člen. (ə̏) v zvezah z da, ja ~ da, morda imaš prav; ~ da, to je res; prim. mda, mja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od bratamáli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivománjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovčeknàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malegamájhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~enàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~emála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnicomálo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popuščamájhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
malénkost2 povdk. (ẹ́) poud. Pet milijonov, to res ni ~ |malo|; poud. malenkost komu Nesti vrečo po stopnicah je njemu ~ |lahkó|; poud. malenkost za koga Vse to opraviti v enem dnevu je za nas ~ |lahkó|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
mar vpraš. člen., poud. ~ tega res niste vedeli |ali|; Si ~ moj šef, da mi boš ukazoval
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
maríja razpolož. medm. (ȋ) ~, to ne more biti res; O ~ sveta, kakšna nesreča; ~, je to drago; ~ pomagaj, padla je
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
mísliti -im nedov. -èč -éča; míšljen -a (í ȋ) logično ~; poud. ~ s svojo glavo |samostojno|; S tem ~im čisto določeno osebo; misliti na koga/kaj ~ ~ domovino; misliti o kom/čem Večina ~i ~ tem drugače; z nedoločnikom Ne ~im iti tja; poud.: Najbrž ~i vse pojesti |namerava|; Ali ~iš, da tega ne vem |To vem|; Kaj ~iš, da ti verjamem |Ne verjamem ti|mísliti si -im si (í ȋ) koga/kaj Misli si človeka manjše postave |predstavljaj si|; poud.: Ni si mogel misliti večje nesreče |predstavljati, zamišljati|; Ne morem si misliti, da je res |verjeti|; Kar misli si, nikamor ne greš |izraža podkrepitev trditve|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljammôči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
mogóče2 verjetn. člen. (ọ́) ~ bi kaj dosegli, če bi bili složni; ~ to že veste; ~ je pa res; Ni dosti spil, ~ kozarec ali dva; ~ bi o zadevi še nekoliko premislili; Ali ~ želite še kaj drugega; Bi ~ še malo peciva; Kdo mi bo pomagal? Mogoče ti; Boš prišla jutri? -Mogoče; Na loteriji je zadel več milijonov. -Ni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivicenáj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
nàjbrž tudi nájbrž verjetn. člen. (ȁ; ȃ) Nekdo zvoni, ~ je soseda; Pes je ~ lačen; Prišla bo jutri, ~; Kdo bo vodil sejo? -Najbrž direktor. -Najbrž res; Boš prišla jutri? -Najbrž
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
napovédan -a -o (ẹ̑) ~ gost; Njegov prihod ni bil ~napovédani -a -o (ẹ̑) priti ob ~i urinapovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) ~ tudi res dočakatinapovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
nékaj2 nečésa s, nedol. zaim. nečloveškosti nečému, nékaj, nečém, nečím (ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ̑) Pred vrati je ~ zašumelo; ~ trdega je v njegovem vedenju; Bala se je nečesa, sama ni vedela, česa; Nečemu je treba biti zvest; Ukvarja se res z nečim, pa ne vem, s čim; Če ti ●~ ni všeč, se kar pritoži kaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
njêga -- -- tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (é) star. njegov: Res je bila lepa ~ hči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
òpla razpolož. medm. (ȍ) ~, tako že ne boš govoril; ~, res sem neroden
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
poslúšati -am in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. -aj -ajte in poslúšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in poslúšal -ála, -at, -an -ana; poslúšanje tudi poslušánje; (-at) (ú; ú/á ú) koga/kaj ~ govorca; ~ primerjalno jezikoslovje; poud. ~ z odprtimi usti |zelo pazljivo|; Poslušaj, zdaj te imam pa zadosti |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Poslušajte, to vendar ni res |izraža ugovor|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
prebêdast -a -o (é) poud. Ta izgovor je pa res ~ |zelo neumen, nespameten|; poud. prebedast za kaj Za to delo je ~ |preveč neumen, omejen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
prekléto2 razpolož. medm. (ẹ̑) kletv. ~, ali res ne gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
prelepó2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, da bi bilo res |preveč lepo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
prerés povdk. (ẹ̑) poud. Kar praviš, je res, še ~ |izraža obžalovanje, sprijaznjenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
prerókov -a -o (ọ́) ~e besede; poud. Pri ~i bradi, da je res |Res je tako|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
prežálostno2 povdk. (á) ~ bi bilo, ko bi bilo res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
pridúšati se nedov. -ajóč se, -áje se; pridúšanje (ú; ȗ) poud.: ~ ~, da kaj ni res |prisegati, zagotavljati|; začeti se pridušati |začeti preklinjati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
pridušíti se -ím se dov. pridúši se -íte se; pridúšil se -íla se, -ít se/-ìt se; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) poud.: ~ ~, da kaj ni res |priseči, trdno se odločiti|; ~ ~ v jezi |zakleti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
priségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priséganje (ẹ́; ẹ̑) Priče ~ajo; poud. ~am, da ni res |z odgovornostjo trdim|; poud. prisegati komu kaj ~ dekletu zvestobo |obljubljati|; poud. prisegati kaj komu/čemu ~ zvestobo domovini |obljubljati|; poud. prisegati na koga/kaj Nekateri ~ajo ~ njegovo ime |ga zelo cenijo, spoštujejo|; prisegati pri kom/čem ~ ~ vsem, kar je komu sveto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
rés1 povdk. (ẹ̑) Ne more verjeti, da je ~; To ni ~; poud. Kar je ~, je ~ |popolnoma resnično|; ~, da ga boli, a ne hudo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
rés2 soglaš. člen. (ẹ̑) Ali mi boš ~ napravil to uslugo; ~ je prišel, kdo bi si mislil; ~ zasluži, vendar je pogosto brez denarjarés -- m, pojm. (ẹ̑) neobč. To je za nas vse veljavni ~ resnica, resničnost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
résda soglaš. člen. (ẹ̑) poud. |res|: ~ lep, a predrag
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
sakrabòlt in sakrabólt razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, kako je vroče; To je pa res lepo, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
sám1 -a -o (ȃ á á)
1. ~ talent še ni dovolj, moral se bo tudi učiti; Menijo, da ~e kazni ne bodo zadostovale; ~ bog ve, če je res |nihče ne ve|
2. poud. |prav|: ~ predsednik se je zavzel zanje; prebiti se v ~ vrh česa; Pripeljali so ga do ~ih vrat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
samó1 protiv. izvzem. vez. (ọ̑) vendar: Priden delavec je, ~ izkušnje mu manjkajo; Govori pravilno, ~ malo pretiho; Lepo se sliši, ~, ali je res; z nikalnico Bodi uvideven, ~ ne preveč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
saperlòt in saperlót razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) ~, dobro je povedal |prav res|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
smátrati -am nedov. -ajóč; smátranje (ȃ) koga za koga/kaj ~ moža za poštenjaka → imeti za, šteti za; ~am, da to ni res → menim, mislim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
speciálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ primer poseben, izreden; ~a barva oči nenavadna, posebna; knj. pog. Ta jed je res ~a izvrstna, odličnaspeciálni -a -o [ija] (ȃ) ~ pregledspeciálnost -i ž, pojm. [ija] (ȃ) ~ razmer posebnost, izrednost; zdravniki vseh ~i specializacij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
surovína -e ž, snov. (í) ~ za bencin; števn. tekstilne ~e; člov., slabš. On je pa res prava ~ |surov človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tákšno povdk. (á) poud. ~ imajo, da res ne veš, kaj bi rekel |nered|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tále tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelicotále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele pravatóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tedàj3 [tudi tə] navez. člen. (ȁ) Dobro se razumemo, zakaj bi si ~ medsebojno ne pomagali; Lepo, naj ~ vse naredim sam; Ali res nič ne veš? ~ poslušaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitevbíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trgatísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njemtísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tístile tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjemtístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živetitístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele pravatístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
toda [poudarjeno tóda] protiv. prir. vez. Obljubili so pomoč, ~ obljube niso držali; Potrebovali bi strokovnjaka, ~ kaj, ko tu ni pravega; Rad bi šel, ~ ... -Nič ~; poud. Žalostno, ~ resnično |Res je|; Zaupala mu je, ~ on jo je izdal; Izvedel je vse, ~ prepozno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tolikéro -ih tudi tolikéro -- kaz. vrst. količ. zaim. (ẹ̑) ~im ljudem je pomagal — delavcem, kmetom, nameščencem —, da je res imel dober občutek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorilatvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastninepo tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji voljipo tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
velíko4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
véšda soglaš. člen. (ẹ́/ẹ̑) knj. pog. seveda: To ~ ni res; Ali boš na to odgovoril? -Vešda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
vsákogaršnji -a -e svoj. cel. zaim. človeškosti (ȃ) vživeti se v ~ položaj |vsakogar|; Jaz pa res nisem ~, ~a; biti ~e in nikogaršnje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
vsekàkor2 in vsèkakor soglaš. člen. (ȁ; ȅ) poud. To je ~ slabo |zares|; Boš res prevzel tisto službo? -Vsekakor |prav gotovo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zahinávčiti -im dov. zahinávčenje (á ȃ; ȃ) poud. To je pa res lepo, je zahinavčila |hinavsko rekla|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zakipéti -ím dov. zakípel -éla; zakipênje; drugo gl. kipeti (ẹ́ í) Mleko ~i; poud.: Valovi ~ijo |se strmo dvignejo in zapenijo|; To ni res, je zakipel |se razjezil, razburil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zatrdílo -a s (í) resničnost ~a; redk.: sprejeti ~, da je res potrditev; večkratno ~ o vrnitvi zatrditev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zatrdíti in zatŕditi -im dov.; drugo gl. trditi1 (í/ȋ/ŕ ŕ) komu kaj Če ti je on to zatrdil, bo že res; Zatrdil je, da se kmalu vrne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
zdaníti se zdaní se dov. zdánil se -íla se; drugo gl. daniti se (í/ȋ í) Vstal je, ko se je zdanilo; Poleti se zgodaj ~i; s smiselnim osebkom, poud. zdaniti se komu Končno se mu je zdanilo, kaj je res |je dojel, spoznal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
žàl1 [-u̯] povdk. (ȁ)
1. biti ~ |obžalovati|; Tega ne bom več storil, ~ mi je
2. za koga/kaj ~ mu je bilo za soseda, ki se je ponesrečil; Za knjige mu ni ~ denarja
3. s smiselnim osebkom koga/česa Tega mi je res ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
žálibóg čustvov. člen. (ȃọ̑) star. žal, na žalost: Bolezen je ~ neozdravljiva; v medmetni rabi ~, res je tako; Tega nam, ~, ni treba dokazovati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.
že [poudarjeno žé in žè] člen.
1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan|
2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način|
3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič|
4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega|
5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo
6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka|
7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.