àli in ali vez. (ȁ) - 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
- b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
- 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
- b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
- 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo - 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bájar in bájer -ja m (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izlovíti -ím dov., izlóvil (ī í) rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik // poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kálen -lna -o prid. (á) - 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka
- 2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca
- 3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen
kálno prisl.: kalno gledati predse / piše se narazen ali skupaj: kalno sivi ali kalnosivi oblaki; kalno modro nebo; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj kalnega; ekspr. v kalnem ribariti izrabljati neurejene razmere za dosego cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lóček -čka m (ọ̑) travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh: utrgati loček;
na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom; loček in biček ob vodi // steblo te rastline: zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
okrák -a m (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
polníti in pólniti -im [u̯n] nedov. (ī ọ́) - 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival
// voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati
// delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati
// gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino - 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe
- 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa
// z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal - 4. ekspr., redko dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne
● ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; žarg., fin. tekoči račun se polni na tekočem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti
♦ elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo
polnèč -éča -e: mimo je pripeljal tovornjak, polneč ulico z ropotom
pólnjen -a -o: rezervoar bo stalno polnjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) - 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi - 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
- a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja
- b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
- 3. rastoč (mrežasto)
- a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
- b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
- 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
- 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
● ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu
prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki
● med seboj preprežene žične ovire prepletene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
prevléči -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) - 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo
// z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost - 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil
- 3. nar. prebranati: prevleči travnik
● ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem
♦ obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno
prevléči se ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: prevleči se skozi grmovje / prevleči se skozi odprtino
● star. ta nevihta se bo hitro prevlekla minila, se končala; nebo se je prevleklo z oblaki pooblačilo se je; rana se je že prevlekla s kožico na njej se je naredila kožica
prevléčen -a -o: z usnjem prevlečeni naslanjači; ribnik je prevlečen z ledom; prevlečena petlja; s cinkom prevlečena pločevina; sivo prevlečeno nebo
● ekspr. brada je vsa prevlečena s srebrnimi nitkami prepredena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rezervoár tudi rezervár -ja m (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar;
zgraditi rezervoar;
bencinski, naftni rezervoar;
rezervoar za gorivo;
pren. rezervoar moči
● ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ríbnik -a m (ȋ) večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik;
voziti se s čolnom po ribniku;
kopati se v ribniku;
loviti ribe v ribniku;
blaten ribnik / gojitveni ribnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ríbniški2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribnik: ribniška voda / ribniške ribe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ríbnjak -a m (ȋ) star. ribnik: labodi na ribnjaku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sláčje -a s (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem
● nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
snívati -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan // ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalosnivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
štírikóten -tna -o prid. (ī-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik;
štirikotno jadro / štirikotna pila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tívolski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana
♦ zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
trnína -e ž (í) nar. črni trn: s trnino in šipkom obrasel ribnik / nabirati trnine trnulje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tŕstje -a s (r̄) več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zamréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zakriti, prekriti z mreno: meglice so zamrenile goro / solze so ji zamrenile očizamréniti se postati zakrit, prekrit z mreno: vodna površina se je zamrenila / nebo se je zamrenilo z oblaki
zamrénjen -a -o: zamrenjen ribnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.