àli in ali vez. (ȁ) 
  1. 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
      // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
       
      pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
  2. 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
    2. b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
  3. 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
    // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bájar in bájer -ja (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izlovíti -ím dov., izlóvil (ī í) rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik
// poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kálen -lna -o prid. (á) 
  1. 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: kalna tekočina, voda; kalno vino / kalen ribnik; narasla, kalna reka
  2. 2. ki je brez močnega sijaja, leska; moten: kalna svetloba / imel je trudne, kalne oči; pren. kalen pogled pijanca
  3. 3. ekspr. nejasen, moten: položaj v podjetju je kalen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lóček -čka (ọ̑) travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh: utrgati loček; na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom; loček in biček ob vodi
// steblo te rastline: zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

okrák -a (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva okrak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

polníti in pólniti -im [u̯nnedov. (ī ọ́) 
  1. 1. dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno: polniti blazine s perjem, volno; polniti jeklenke s plinom; ekspr. pridno je polnil kozarce nalival
    // voda je vedno bolj polnila kotanjo; spustili so zapornice in ribnik se je začel polniti / polniti cement v vreče dajati; polniti vino v steklenice natakati
    // delati, da prihaja kaj kam: polniti ladjo s tovorom / polniti puško, top nabijati
    // gastr. delati, pripravljati jed z nadevom; nadevati: polniti paprike / polniti klobase z rižem in drobovino
  2. 2. povzročati, da postaja kak kraj, prostor poln, zaseden: gledalci so začeli polniti dvorano; trg se je začel polniti / ta film že dolgo polni naše kinematografe
  3. 3. nav. ekspr. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je polnil dim cigaret; klici na pomoč so polnili večerni zrak / vrišč ji je polnil glavo, ušesa
    // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa osebek: dvorano je polnila tišina / dušo mu je polnila žalost / strast ga je polnila z nestrpnostjo ga je delala nestrpnega; pogled na prizor ga je polnil z gnusom ga je navdajal
  4. 4. ekspr., redko dajati čemu vsebino, smisel: delo mu polni življenje / otroku polnijo dneve zelo preproste stvari mu jih bogatijo, delajo kratkočasne
    ● 
    ekspr. ta igralka polni blagajne kinematografov zaradi njene priljubljenosti kinematografska podjetja dobro zaslužijo; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo glave, ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. urednik je skoraj sam polnil list pisal, pripravljal članke za list; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; ekspr. take slike so nekdaj polnile sprejemnice bogatih meščanov so pogosto ali v večjem številu visele v sprejemnicah; ekspr. ta novica že nekaj dni polni stolpce, strani časopisov veliko pišejo o njej; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; žarg., fin. tekoči račun se polni na tekočem računu se zbira vedno več denarja; ekspr. čemu bi si polnil glavo s podatki bi si jih prizadeval zapomniti
    ♦ 
    elektr. polniti akumulator delati, da pride v akumulator toliko električne energije, kolikor jo lahko sprejme; metal. polniti plavž dajati vložek v plavž; polniti vrtine vlagati vanje naboje ali razstrelilno mešanico; tekst. polniti tkanino delati jo navidezno gostejšo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
    // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi
  2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja
    2. b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
  3. 3. rastoč (mrežasto)
    1. a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
    2. b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
  4. 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
  5. 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
    ● 
    ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevléči -vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami / prevleči blazino preobleči; prevleči cesto z asfaltom asfaltirati; prevleči z zlatom pozlatiti; pren. svoje besede je prevlekel z ironijo
    // z oslabljenim pomenom nastopiti, pojaviti se na kaki površini: oblaki so prevlekli nebo / lice mu je prevlekla žalost
  2. 2. z vlečenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: čolne so morali prevleči na drugo stran otoka; ker so konji omagali, so topove prevlekli vojaki / ekspr. ves cement za hišo je prevlekel na svojem hrbtu prenesel, znosil
  3. 3. nar. prebranati: prevleči travnik
    ● 
    ekspr. veliko dima je prevlekel v svojem življenju pokadil je veliko tobaka; skico mora še prevleči odebeliti črte, črke, navadno s tušem
    ♦ 
    obrt. prevleči petljo nespleteno petljo potegniti čez spleteno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rezervoár tudi rezervár -ja (ȃ) zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine; zbiralnik, hranilnik: polniti rezervoar; zgraditi rezervoar; bencinski, naftni rezervoar; rezervoar za gorivo; pren. rezervoar moči
 
ekspr. ta ribnik je pravi rezervoar rib v njem je veliko rib; publ. rezervoar delovne sile vir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ríbnik -a (ȋ) večja, umetno narejena kotanja z zajezeno vodo, zlasti za gojenje rib: čistiti ribnik; voziti se s čolnom po ribniku; kopati se v ribniku; loviti ribe v ribniku; blaten ribnik / gojitveni ribnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ríbniški2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ribnik: ribniška voda / ribniške ribe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ríbnjak -a (ȋ) star. ribnik: labodi na ribnjaku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sláčje -a (ȃ) knjiž. alge in plavajoče rastline na stoječi vodi: ribnik pokriva slačje / zakuriti s suhim slačjem
● 
nar. napolniti blazino s slačjem z ličkanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

snívati -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje
// spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan
// ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

štírikóten -tna -o prid. (ī-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tívolski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na park Tivoli: tivolski ribnik / tivolska dvorana
 
zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

trnína -e ž (í) nar. črni trn: s trnino in šipkom obrasel ribnik / nabirati trnine trnulje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tŕstje -a () več trstov, trsti: s trstjem obrasel ribnik / tam se razprostira ločje in trstje s trsti porasel svet
// odrezana, odlomljena stebla trstov: streha iz trstja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zamréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zakriti, prekriti z mreno: meglice so zamrenile goro / solze so ji zamrenile oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 20