Tiskanje

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Alerikus m osebno lastno ime Alarih: Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ciren -a m zemljepisno lastno ime Cirena: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena rod. ed. v' Pentapolim (III, 244) Ciréna, gr. Κυρήνη, lat. V Cyrene, glavno mesto gr. naselbine v severni Afriki; → Cirene

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Cirene ž mn. zemljepisno lastno ime Cirena: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene tož. mn., is Cirena v' Pentapolim (III, 244) → Ciren

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

elefant -a m slon: zhes leta potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti im. mn. pojti (V, 579) ǀ Ceſſar Pompeius je bil premagal Affrico je bil ukrotil Elefante tož. mn., ali Slone, de v' kozky ſo njega v' Rim pelali (V, 442 s.) ← it. elefante < lat. elephās, -antis ← gr. ἐλέφας ‛slon’ ← hamit.; → slon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gotarski prid. gotski: Alericus Goterski im. ed. m Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) → Alerikus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

imenovati -ujem/-am dvovid. imenovati: Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali, inu s'ſelishzhe, dreuie inu ſad imenovati nedol. ǀ kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati nedol., namrezh Mocrocoſmos ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat nedol. Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ yh imenuie 3. ed. norze ǀ leto Boshio arznio imenova 3. ed. S. Ignatius Marternik ǀ S. piſmu yh imenva 3. ed. otroke hudizhave ǀ kateru meiſtu my imenujemo 1. mn. Viza ǀ moje ime je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio 3. mn. Juri ǀ S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: 3. mn. Magiſter ǀ en pot imenujejo 3. mn. pot te nedolshnosti ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai Njegovu Ime, inu mene uſako minuto imenovai vel. 2. ed., de ſmano bosh v' pakli do vekoma Boga preklinal ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne imenoval del. ed. m ǀ katero proprei Chriſtus je imenual del. ed. m leno pſizo ǀ v' ſvoijh lyſtoh 219 kratga je imenoual del. ed. m ǀ tiga bosh imenovala del. ed. ž, Jeſus ǀ en Kloshter ſiſidali, inu Alleluja imenovali del. mn. m imenovati se nedov. imenovati se: Rim ſe imenuje 3. ed. od Romula Alexandria od Alexandria ǀ danaſs ſe imenuje 3. ed. en dober Pastir

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ìti tudi ìdti ìdem nedov.
1. iti, premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; Gda je vrêmen všôli idti BJ 1886, 6; zapovedao je vucsenikom idti preik mourja KŠ 1771, 26; na prej idti KM 1790, 8; posteno domou iti KOJ 1845; jaſz tá idem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1754, 256; Ár ako jaſz tá neidem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1771, 49; Ides ponizno BKM 1789, 2; vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; A neidi pa zmenom SM 1747, 48; i csi ercsém etomi, idi, ino ide KŠ 1771, 25; Neidi blüzi KAJ 1870, 15; Idita vu eto véſz KŠ 1771, 67; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Idte trüdne kotrige, idite po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 187; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; I erkao nyim je: idte KŠ 1771, 27; i vmeſzto Samaritánuſov nejdite KŠ 1771, 31; Pred nyega ſzpeſzmami idte BKM 1789, 7b; li idte, idte KAJ 1870, 26; I kak bom pred te ſou BKM 1789, 20; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; kamakoli bos ſou KŠ 1771, 26; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; I bojécsi ſou ſzam i ſzkrio ſzam talentom tvoj KŠ 1771, 85; Ali gda szem mimo sao TA 1848, 30; Kama je ſou KŠ 1754, 112; ſou je gori na goro KŠ 1771, 13; I nej je ſou KŠ 1771, 70; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Pojbics je so KAJ 1870, 8; ki je domo šo AI 1878, 9; pa domô sla AI 1875, kaz. br. 7; pred nyimi je sla KŠ 1771, 7; i sli ſzo potoczke KŠ 1771, 23; Domô bi sô AIP 1876, br. 2, 7; Eden krát, da bi domou sli KM 1790, 66; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; odve'zte ga i püſztite ga, najde KŠ 1771, 305; pren. Csi bi brez' Bôga mogli z-szvêta idti KAJ 1848, 7; ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i na ſzmrt iti KŠ 1771, 339; Li vpekeo more idti BKM 1789, 13; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; Ár nejde vu ſzrczé nyegovo KŠ 1771, 123; Oh Jezus, ktebi ido KŠ 1754, 255; Ár v-nebéſza pojdemo SŠ 1796, 7; Idi ſzi, drágo ſzuncze KŠ 1754, 250; Goſzpodne, nejdi na ſzoudbo KŠ 1754, 68; i vecs nejdi v nyega KŠ 1771, 130; pojdi k-milomi Jezusi KOJ 1845, 20; na pout poganov nejdte KŠ 1771, 31; V-nébo isao bode SŠ 1796, 155; ne bodete sli vkráleſztvo nebeſzko KŠ 1771, 15; i prázniczke bodo pred vami sli vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 70; Ki ſzi za mé na krisno moko in ſzmert isſal SM 1747, 56; on je od ſzmerti gori ſztano iſal vu Nebéſza SM 1747, 13; ké ſzo vu ogen isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; Csi je tou od tébe, najde, Csi je pa nej, naj nebode BKM 1789, 172
2. opraviti kako pot z določenim namenom: idem knige vzemem BJ 1886, 6; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi SM 1747, 41; ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; jaſz bom ſou, i zvrácsim ga KŠ 1771, 25; Ali ka ſzte vö sli glédat KŠ 1771, 35; Ferkec i Jožek sta všôlo šla BJ 1886, 5
3. izhajati, prihajati: odket krüh ide KM 1790, 30; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; Od Bouga vſza ido BKM 1789, 10
4. pojavljati se, padati: Tam nigdár neide szneg KAJ 1870, 93; Din je sao z nôsza nyegovoga TA 1848, 13
idóuči tudi idévči -a -e gredoč: je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; da ſzi v-Nébo idoucsi tvojo ſz. rokou ober nyih podugno KM 1783, 55; Idôcsa eden lêpi odvecsarek naszprehájanye AIP 1876, br. 10, 7; vſze, notri idoucse vu vüſzta KŠ 1771, 51; Na pout idoucſega csloveka peſzem BKM 1789, 169; Pavli v-Rim idoucsemi KŠ 1771, 701; vido ſzam angyela doli idoucsega znebéſz KŠ 1771, 803; Szliſavſi pa lüſztvo mimo idoucse KŠ 1771, 233; Idoucsa pa vucsenika vcsinila ſzta tak KŠ 1771, 68; vu Emaus idoucsima dvöma vucsenikoma KŠ 1771, 828; naj ſze idoucſi, vu okouli bodoucsa mejſzta i veſznicze raſzpiſztijo KŠ 1771, 197; Radi idôcsi sz-tühine KAJ 1848, 222; Idôcs sli bodo i jôkali TA 1848; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévcsi i tam sze je AI 1875, kaz. br. 1; kral na trónus idévcsi AI 1875, kaz. br. 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kočija -e ž kočija: kozhia im. ed. ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa pobila ǀ ta resbeleni rosh je kakor ta gorezha kozhya im. ed. ǀ s' lete kozhje rod. ed. erdezhi slati ſó kapali ǀ ſapovej Kozhio tož. ed. nasaj oberniti ǀ kozhijo tož. ed. shtirij krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij mest. ed. v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Nej gori pousdignen v'kozhij mest. ed. kakor Elias ǀ meni moja Regula prepovej ſe pelati v'kozhy mest. ed. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone, de v' kozky mest. ed. ſo njega v' Rim pelali ǀ ſe je bal pod kozhijo or. ed. konez vuseti ǀ je bil vſe kozhije tož. mn. prepovedal ǀ vslatyh kozhyah mest. mn. po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ v'slateh kozhijah mest. mn. ſe ſo v'Mestu pelali ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah mest. mn. ← madž. koczi ‛kočija’ po kraju Kocz med Dunajem in Budimpešto

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime Konstantinopel: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Konstantinus -na m osebno lastno ime Konstantin: Ceſſar Conſtantinus im. ed., kateriga S. Silveſter Papesh skuſi ta Sveti karſt od teh nagnusnih gob je bil osdravil ǀ Conſtantinus im. ed. ta veliki Conſtantinopolitanski Ceſſar ǀ Ceſſar Conſtantinus im. ed. Magnus, na kateriga mozhnu ſonze je ſialu ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina rod. ed. ǀ Ceſſarju Conſtantinu daj. ed., Heraclia Ceſſarja ſynu je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ kar enkrat je bil piſſal Innocentius Papesh ta III. Ceſſarju Conſtantinu daj. ed. ǀ ſpumnite vaſs proſſim na Ceſſarja Conſtantina tož. ed. tiga Velikiga ǀ Herpilio pred Ceſſarjam Conſtantinam or. ed. obtosheni 1. Kónstantin Véliki, rimski cesar (306–337) 2. V dostopni literaturi ni najti podatka, da bi imel papež Inocenc III. (1198–1216) opraviti s kakim cesarjem Konstantinom, pač pa ga je Konstanca, vdova po sicilijanskem kralju Henriku VI., prosila, naj se zavzame za ohranitev prestola za njenega sina Friderika II., kar je papež podprl.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mír in mér -a m
1. stanje brez vojne: ona koteraſzo potreibna, kako mir TF 1715, 29; Mirá poglávnika BKM 1789, 17; pejnez za mira odküplenyé vösztrüczao KOJ 1848, 9; angel mira KAJ 1848, 4; ország mira ne mogo nájti AI 1875, kaz. br. 3; Za mir szkrblivi poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; da Rim pri miri püsztécs, odned nazáj setuje v Büdino KOJ 1848, 6
2. stanje brez hrupa, vznemirjenj: Z ednim szi i vu miri lé'zem TA 1848, 4; kaj koli sto vorje, szamo naj namiri osztáne KOJ 1848, 84; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Tak zaſzpim vu tihom méri KŠ 1754, 270; Tam je mir BKM 1789, 115
3. stanje notranje ubranosti: vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ino nam dái tvoiega mira ABC 1725, A7a; mir mámo pri Bogi SM 1747, 17; i mir Bosji vſivati KŠ 1754, 16; Mir lidém dobro volo BKM 1789, 6; Radoſzt mir ſzodio BRM 1823, 4; ár vu nyegovom miri KOJ 1833, VII; onda me zmirom odpüſzti SM 1747, 58; Tákſi ſzo: mér düsne vejſzti KŠ 1754, 127; mér vas ſze nazáj povrné na váſz KŠ 1771, 32; mér vám bojdi KŠ 1771, 261; kako gotovni te Evangelium toga méra goniti, (gláſziti) SM 1747, 27; nejga nikaksega méra v moji kosztáj KŠ 1754, 241; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; i proſzi ga ona, ſteraſzo kméri KŠ 1771, 221; da bi ti poznalo, i eſcse vu etom tvojem dnévi, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; da bi mi mér meli SM 1747, 12; Vſzákomi mér KŠ 1771, A2a; Da nám právi mér darüjes KM 1783, 75; Daj mér záto cslovik preklétoj gizdoſzti SŠ 1796, 41; od nepriátelov Vméri pocsivam SM 1747, 76; idi vu méri KŠ 1771, 117; Da nász Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; odisla ſzta zmérom od bratov k-Apoſtolm KŠ 1771, 390; nihájte zmérom té lidi KM 1796, 120; mladénczi Bojdite naméri SIZ 1807, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nòtri vzéti ~ vzèmem dov. sprejeti: ki poſzlüſajo rejcs i notri jo vzemejo KŠ 1771, 113; Vzemi ka je vcsino Notri vracsun vſze tou BKM 1789, 386; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi BKM 1789, 641; je Rim med ſzvoje pogane i 'Zidove notri vzéo BKM 1789, 434; Rááb práznicza, gda je notri vzéla te poſzlane BKM 1789, 749; i vnouga drüga mejſzta ſzo po nyem Evangyeliom notri vzéla BKM 1789, 260
nòtri vzéti ~ -a ~ -o sprejet: csi ſz-tejmi 'sivlejnya ne bi dopüſztila kákſa obcsinſzka notri vzéta návada KMK 1780, 55; opomina te verne, naj ſze toga notri vzétoga právoga návuka dr'zijo KŠ 1771, 716

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

odpóutiti se -im se dov. napotiti se, odpotovati: sze je z-ovimi pápinszkimi rômari v-Rim odpouto KOJ 1845, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

okrádnoti -em dov. okrasti: Naſzlejdnye je okradno ſzvojega goſzpouda KM 1790, 54
okràdnovši -a -e ko je okradel: Zrok piſzanya je Onezimus, ki okradnovſi Filemona, gda bi v-Rim pribej'zao KŠ 1771, 662

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

orság -a m
1. država: Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo, sze imenüje Vogrszki KOJ 1833, VIII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Potom országa ravnanya z-nôvics na prednyara prislo AI 1875, kaz. br. 3; Nas orſzag nam ti obdersi SM 1747, 86; naj mi v-Vlaski orſzág plávamo KŠ 1771, 423; Vogrszki národ ete Ország z-orosjom priszvojivsi KOJ 1833, X; dúg i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka je v-Grcskom orſzági od ti neverni na edno Olivo obeſeni KŠ 1771, 159; da vszi známo po vogrszkom gúcsati vu vogrszkom országi KOJ 1833, X; Da v-Törszkom országi szamo torszke vore cslovek AI 1875, kaz. br. 3; Z-tühinszki országov vnogo mládi bojnickov odévsi AI 1875, kaz. br. 3; Jedinszke oszobe, tálovje szvêta, varasôv, országov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; sztopáj v-nisteri orszagê na deszét palcov raztálan KAJ 1870, 65; V-právdeládanoszti országej.. právde miniszterium more doprineszti AI 1875, kaz. br. 2; Vu táksih országaj je szamoládnoszt AI 1875, kaz. br. 2; poszlaniksztvo, stero drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 3
2. navadno v zvezi nebeski orsag nebeško kraljestvo, nebesa: nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; ár je tou nyemi nebeſzki Orſzág SIZ 1807, 3; moucs czirkevna, ali Nebeſzkoga Orſzága klücs TF 1715, 11; Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Po ſzmrti ſzvojga orſzága, Gládali bomo SŠ 1796, 19; i vu tvoj odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; Hodte vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; idemo vu tvoj orſzág nebeſzki KŠ 1771, 848; Znami delis orſzága tvojega BKM 1789, 178; Vu nebeſzki orſzág nász pelat BKM 1789, 9; Ar za té ſzvejt dá nam Bog ſzvojega orſzága SŠ 1796, 150; kaibi jaſz vnyegovom Orſzági ponyem ſivel TF 1715, 23; vu mojem orſzági bodte prebivali SM 1747, 83

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pamfilija -e ž zemljepisno lastno ime Pamfilija: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio tož. ed., sdaj v' Rim k' S. Petru (III, 244) Pamfílija, gr. Παμφῡλία, pokrajina ob sredozemski maloazijski obali zahodno od Likije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Pentapolis Peteromestje: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena v' Pentapolim tož. ed. (III, 244) Peteroméstje, gr. πεντάπολις, se je v antiki imenovala zveza mest Berenike, Arsinoe, Ptolemais, Cirena in Apolonija v severni Afriki. Zapis Pentapolim je psevdocitaten, saj je lat. tož. -polem, gr. pa -πολιν.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Peter -tra m osebno lastno ime Peter: s: Peter im. ed. ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim ǀ de ſi lih tudi S. Peter im. ed. Damianus Se je podstopil rezhi ǀ kaj tedaj s'en vrshoh more biti vuprasha S. Peter im. ed. Chriſologus ǀ Tashzha S. Petra rod. ed. je veliKo vurozhino imela ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru daj. ed. ǀ kluzhe od Nebeſſ je bil dal S. Petru daj. ed. ǀ Christus, kadar je hotel sydat ſvojo katolish kershansko Cerku sa grund je bil poklizal dva brata, Petra tož. ed., inu Andrea, katera sta bila Ribizha ǀ Per Salamonu je bil s' ſvojo modruſtio … per Petru mest. ed. s' ſvojo lubesnio ǀ urshoh imam tebi s' S. Petram or. ed. rezhi 1. Sv. Péter (pribl. 0–64), apostol 2. → Damian(us) 2. 3. → Krizologus; → Petrus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plàvanje -a s plovba: Pavlovo od Czezárie v-Rim plavanye KŠ 1771, 423; Mi ſzmo pa plavanye doprnáſali od Tiruſa KŠ 1771, 407; I vido je je, kaj ſzo ſze mantrali vu plavanyi KŠ 1771, 121

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

posvečávati tudi posvetšávati -am nedov.
1. posvečevati: steri bi meo cérkve poszvecsá-vati KOJ 1914, 98; Náſz vu právoj vöri poſzvecsáva KŠ 1754, 124; Düso na áldov Ti poſzvecsávamo BRM 1823, 19; Szrdcza nasa poſzvecsávaj BRM 1823, 86; Goſzpodna Bogá pa poſzvecsávajte vu ſzrczáj vaſi KŠ 1771, 709
2. obhajati, praznovati: 800 letni dén koronüvanya krála, Zvonimira, szo ete dnih steli vu Zagrabi poszvetsávati AIP 1876, br. 10, 8; Rim pápa 16-toga etoga mêszeca je poszvecsávo szvojga treszetoga vladarsztva letnidi-dén AIP 1876, br. 7, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pri predl. z mest.
1. pri, za izražanje bližine osebi ali kraju, kjer se kaj dogaja: tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; nai ono pri náz ſzvéto boude TF 1715, 27; Ár ti szi pri meni ABC 1725, A8b; tam szedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; Ona je bila od potsétka pri Bogi SM 1747, 11; mér mámo pri Bougi KŠ 1754, 136; pri ognyi na jejſztvino pecsenoga KŠ 1754, 202; I tou rejcs ſzo zdr'zali pri ſzebi KŠ 1771, 129; i vmiloſcsi pri Bougi KŠ 1771, 172; ár je brezi vöre nemogoucse prijétnomi biti pri Bougi KMK 1780, 5; Pri Stampari Sieſz Jó'zef Jánoſi KMS 1780, A; Pomocsnik je pri vász BKM 1789, 9; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; Pomocsnik je pri váſz BRM 1823, 5; Pri nacsétki versusa KOJ 1833, 10; Nájde sze v-Körmendini pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1; Ár pri tebi poszvêt nahájamo KAJ 1848, 9; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero szo francusi goriszpravili AI 1875, kaz. br. 6; Na kój more merkati v-stenyê pri tê znaményaj AIN 1876, 8; Pri pênezih je rávno tak bilo AIN 1876, 6; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya BJ 1886, 7
2. za izražanje časa, ko se kaj dogaja: Ka ga je, gda je 'ze pri vrejmeni bio, ſzpiſzao KŠ 1771, 159; Mino je pri czájti SŠ 1796, 110; Pri zacsétki bo'ze slü'zbe BRM 1823, 1; Pannonszke dobroute szo pri etoj priliki ovohali KOJ 1848, 7; Na vécsar, pri hládi veszélo idejo domô KAJ 1870, 133; pri prvoj priliki edno szrno sztrélo AI 1875, kaz. br. 7; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; Pri dnévi se zadržáva v zemlinaj lüknjaj AI 1878, 10; Pri dolleganyi etak molimo BJ 1886, 7
3. za izražanje dejavnosti, udeležbe pri čem: zſterimi ſzo Bogá dicſili pri obcsinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; zroke, ſtere je meo Goſzpodin Boug pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Imén i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV; steri bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Rim pri miri püsztécs, nazáj setüje KOJ 1848, 5; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; šteri so roditelom i deci pri deli na pomôč BJ 1886, 10
4. za izražanje kraja: je prebivao vKapernaumi v-tom pri mourji KŠ 1771, 12; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; V Europi se nájde samo, nájmre pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7; Henrik fticsar sze 'snyimi vküpvdári pri Merzeburgi KOJ 1848; pren. Tak kakoje mené návcſo, pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli TF 1715, 25; kak piſzano jeſzte pri ſzvétom Jánossi SM 1747, 41; Pri Sz. Mátaji na 16. táli tak právi KŠ 1754, 193

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pribéjžati -ím dov.
1. pribežati, priteči, priti: I, gda bi on vö ſou na pout, pribi'zi eden KŠ 1771, 133; Vnougi k-Tebi pribe'sijo KOJ 1845, 126; Onezimus, gda bi v-Rim pribej'zao KŠ 1771, 663; pribej'zao je pred nyega niki mou'z zmeſzta KŠ 1771, 194; edna deklicska pribej'zala je pred náſz KŠ 1771, 392; vküp je pribej'zalo knyim vſze lüſztvo KŠ 1771, 348; pribej'zala ſzta knyemi dvá vragometna KŠ 1771, 27; ſzlugi nyegovi ſzo pred nyega pribej'zali KŠ 1771, 278; Vküp ſzo vſzi pribej'zali BKM 1789, 120; ki szo v-ete branice pribej'sali KOJ 1848, 37
2. preteči: V ednom dnévi 15 vör pribižijo AI 1878, 8
pribižéči -a -e ki je pribežal, prišel: notri pribi'zécsa pa, nazvejſztila je, Ka Peter ſztoji pred vráti KŠ 1771, 379
pribejžajóuči -a -e ko je prišel: i pribej'zajoucsi poklonili ſzo ſze nyemi KŠ 1771, 130
pribéjžavši -a -e ko je pribežal, prišel: Pribej'zavſi pa Filip csüo ga je KŠ 1771, 366

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

próuti ìti ~ ìdem nedov. iti nasproti: niti Peter ſze tak ne bi zviſzo, ka Pavli v-Rim idoucsemi ne bi ſou prouti zdrügimi KŠ 1771, 701

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rím -a m Rim: Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Szpodobno je namejno Attila vcsiniti takájse Rimi KOJ 1848, 4; gda bi v-Rim pribej'zao KŠ 1771, 663; tak ga niksi sztráh obide, da Rim pri miri püsztécs KOJ 1848, 5; Apoſtole doli zmálao i v-Rimi moliti zapovedao KŠ 1771, 158

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rim [rím] samostalnik moškega spola

italijansko mesto Rim

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rim -a m zemljepisno lastno ime Rim: Rim im. ed. ſe imenuje od Romula ǀ ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima rod. ed. poſtavili ǀ kar od Rjma rod. ed. piſhe Cicero ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim tož. ed. k' S. Petru ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim tož. ed. ǀ kadar v Rimi mest. ed. Cato je regeral ǀ veKshi ſvetnize bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi mest. ed. Rím < slovan. *Rýmъ ← rom. < lat. Rōma, it. Roma, prestolnica rimskega cesarstva, krščanstva in Katoliške cerkve

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rimar -ja m prebivalsko lastno ime Rimljan: Ceſſar Auguſtus ta pervi Ceſſar na ſemli, nad kateriga ſrezho cell ſvejt ſe je zhudil: kumaj ie imel 15 lejt, de Rimary im. mn. ſo bili njega isvolili ſa nyh Generala ǀ Rimarij im. mn. kadarkuli ſo shitu posheli, prezei ſo tej Bogini Ceres s'shita en kranzel ſturili ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom daj. mn. dellal, de veliku milionou slata ſo koshtali ǀ vſe Rimarje tož. mn. je bil v'goſtie povabil ǀ Nu pravi ozha Nebeſhki vij Iudij sazhnete martro moiga Sijna Iesuſa s'Rimskimi sholnerij, inu s'laternami, iest tudi vaſs hozhem shtrajfat s'Kusi Rimarije tož. mn., Katere bodo Titus, inu Veſpasianus perpelali → Rim, → Rimljan, → Rimljar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rimljan -a m prebivalsko lastno ime Rimljan: Rimlani im. mn. pak ſo takorshne poſſadili veno lepo poslazheno kozhio ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil, namrezh Rimlane tož. mn., Corintharje → Rim, → Rimljar, → Rimar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rimljar -ja m prebivalsko lastno ime Rimljan: ſo ſaurashili Rimlary im. mn. Ceſarja Caligula ǀ Rimlarij im. mn., inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani ludje ǀ Rimlari im. mn. pak, kateri vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ O Rimlery im. mn.! gledajte ǀ je kasal Rimlarjom daj. mn. pot, kir je S. Grogor prebival → Rim, → Rimljan, → Rimar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Rím pápa ~ -e m rimski papež: Rim pápa 16-toga mêszecza je poszvecsávo AIP 1876, br. 7, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rimski -a prid. rimski: Pompèius Rimski im. ed. m Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ lubenſniu, kakor Pompeius Rimſki im. ed. m Ceſſar ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski im. ed. m Goſpud ǀ Inu Gartia Ramski im. ed. m Purgarje dial, kadar Ceſſar bil ga je ſapovedal gajshlat. Civis Romanus ſum ǀ Letu je dobru vejdla Rimska im. ed. ž Gospa Lugretia ǀ Ta vishishi Rimsha im. ed. ž Gospoda je bila prepovedala ǀ Rimsku im. ed. s krajlevuſtvu je tebi danu ǀ ga je imenoval ſynu Rimskiga rod. ed. m ſtola ǀ veliku Rimske rod. ed. ž Gospode ſò bily na ohzet povabeli ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga rod. ed. s krajlevustva ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga rod. ed. s meſta prozh potegnil ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu daj. ed. m folku ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu daj. ed. m Generalu Fabriciuſu ǀ leta ſe ie bil Rimski daj. ed. ž goſpodi ſameril ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety Rimski daj. ed. ž Gospej ǀ je Rimskimu daj. ed. s Krajleſtvi Myr sadubil ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski tož. ed. m folk je en dan goſtil ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga tož. ed. m ži. Gospuda Alexiuſa is imenam ǀ en dan je bil povabil Rimsko tož. ed. ž Goſpodo v'gostje ǀ veliku lejt je branil Rimsku tož. ed. s meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Je regeral Rimſku tož. ed. s krajleuſtvu Claudius Ceſſar ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim mest. ed. m Gradi prikashe ǀ Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem mest. ed. s meſtam pruti tej vodi Tiberis imenovani ǀ njegou ozha Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko or. ed. ž Gospodo enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ kadar Antoninus, inu Brutus Rimska im. dv. m Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Rimski im. mn. m Gospodizhizhi ſo ny na shlushbo ſtregli ǀ nekadaj Rimſki im. mn. m Purgarij velik vrshoh ſo imeli veſseliti ſe ǀ jeſt ſpumnim kaj te ſtare Rimske im. mn. ž hiſtorje pravio ǀ katiro Ceſſar Cajus Caligula je bil Rimskim daj. mn. Purgariom dall ǀ Ceſſar Numa Pompilius je bil vſe Rimske tož. mn. m purgarje v' goſtie povabil ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske tož. mn. ž Cerkvi obijskal ǀ berem v' Rimskih mest. mn. hiſtoriah ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih mest. mn. hiſteriah bral ǀ S'Rimskimi or. mn. sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti → Rim

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

romar -ja m romar: Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij im. mn. s'jesikam taisto lishejo (I/1, 79) ǀ vij Rumarij im. mn., Kateri na Boshij poot v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra, inu s. Paula (I/2, 130) ← star. it. romèro ‛romar’ iz Roma ‛Rim’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Romulus -la m osebno lastno ime Romul: Romulus im. ed., inu Remus k'ſnaminu te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ neiſta mogla vkupai Krajlovati Remus, inu Romulus im. ed. ǀ ſe bere od Remula, inu Romula rod. ed. ǀ Rim ſe imenuje od Romula rod. ed. ǀ ſo molili … Tiga Rasboynika Romula tož. ed. Rómul, lat. Rōmulus, bajeslovni ustanovitelj Rima

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spovedati -vem dov. spovedati se: sakaj tedaj nespoveish +2. ed. taiſti greh, sa kateriga dobru veish ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam, Kateri suoj greh je bil spouedal del. ed. m Samuelu ǀ variſe, de tudi tebi ſe nebode enkrat taku godilu, de bi rada pred vſem ſvetom tuoj greh ſpovedla del. ed. ž ǀ zhe bote s'tem ſgublenem ſynam vasho pregreho ſpovedali del. mn. m ǀ dokler ſo bili ſvojo pregreho spovedali del. mn. m, odpuszhaine ſo bili doſegli spovedati se spovedati se: nje vsta saperta dershij de ſe nemore spovedat nedol. ǀ ſmo dolshni vſijh nashijh grehou ſe ſpovedat nedol. ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh nezhistost ſpouedat nedol. ǀ sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati nedol. ǀ tega pak ſe je ſramuala Spevedat nedol. ǀ kadar gremo ſe spovedat namen. tem Nemeſtnikom Boshym ǀ de bi na nagih kolenah shal v' Rim ſamimu Papeshu ſe ſpovedat namen. ǀ kakor perloshnoſt imem ſe ſpovèm 1. ed. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ ſe ſpouejsh 2. ed. ǀ bres prave grevinge ſe spoveish 3. ed. ǀ vener ſe neſpovejsh +2. ed. ǀ Se ſpovej 3. ed. ta bolni, milu zhes ſvoje grehe ſe plaka ǀ gre, ſe pravu spovej 3. ed., ter gre pozhivat ǀ poshle po ſpovednika, ſe ſpovei 3. ed. ǀ en greshnik, kateri ſe spokori, sgreva, spovei 3. ed., inu gnado boshio doſeshe ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta dershij de prauv ſe neſpovej +3. ed. ǀ ta hudi nar ble ſe pofliſsa de temu greshnimu zhloveku vsta ſapre de ſe pravu neſpovei +3. ed. ǀ de li pravu ſe ſpovemo 1. mn. ǀ kadar ſe ſpovedate 2. mn. ǀ de ſe prau neſpoveste +2. mn. ǀ de ſi lih vſak mesiz ſe ſpovedo 3. mn. ǀ pred Spovednikam omutè, inu popolnama ſe nespovedò +3. mn. ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo +3. mn. ǀ ta hudizh jem urat ukupaj ſtiſne de ſe pravu neſpovedo +3. mn. ǀ Pojdi tedaj greshna bolna dusha, ſpovejſe vel. 2. ed. s' pravo grevingo vſe tvoje grehe ǀ spovedaiſe vel. 2. ed. popolnama ter bosh miloſt inu odpuszhaine dosegla ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza, katiri je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai +vel. 2. ed. ǀ spovejteſe vel. 2. mn. taku bote vasho pervo podobo vshaffali ǀ spovejdajteſe vel. 2. mn., aku n' hozhete tudi fardamani biti ǀ popolnama spoveiteſe vel. 2. mn. ǀ ga opomina, inu proſsi de bi ſe ſpovedal del. ed. m ǀ Bug te proſsi de bi ſe zhes tvoje grehe sgreval, inu spovedal del. ed. m ǀ taiste nezhistosti ſe nej ſpovedala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala del. ed. ž, inu obhajala ǀ aku ſe nebote zhistu ſpovedali del. mn. m, sagvishnu bodete fardamani ǀ de bi ſe spovedali del. mn. m, inu Svete pusledne Sacramente pryeli ǀ vſe vaſhe grehe zhiſtu ſe bote ſpovedale del. mn. ž ǀ ſo ſe pak spovedale del. mn. ž, inu sgreuale Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špòtanje -a s sramotitev, sramotenje: Ka valá nyegov kri'z, ſpotanye BKM 1789, 259; Boug Trpo je od ſzvega lüſztva ſpotanye velko BKM 1789, 72; v-Rim odpouto, da szi tam nabere za spotanye KOJ 1845, 8; I nazâ plácsaj spotanye nyihovo TA 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Tiberis zemljepisno lastno ime Tibera: Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem meſtam pruti tej vodi Tiberis im. ed. imenovani (III, 596) Tíbera, lat. Tiberis, it. Tevere, reka, ki teče skozi Rim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ukrotiti dov. ukrotiti: Vſe ſort ſveriazhine ſe ſamorio vkrotiti nedol., inu umojſtrit ǀ Jeſik pak nikuli obedn nesamore vkrotiti nedol. ǀ je bil ukrotil del. ed. m Elefante, ali Slone, de v' kozky ſo njega v' Rim pelali ǀ v' AEgypti ena shena je bila vkrotila del. ed. ž is mladiga eniga Crocotilla ǀ cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vlàški -a -o prid.
1. latinski: ki ſzo doubili Vlasko, ali Deacsko czejlo Biblijo KŠ 1771, A5a; i dá jo vo ſtámpati zVlaskimi, ali ſzi bojdi zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
2. italijanski: zonoga ſerega, kiſze zové Vlaski KŠ 1771, 371; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; naj mi v-Vlaski orſzág plavamo KŠ 1771, 423; naj bole pa v Itálii, ali vlaskom orſzági KŠ 1771, 339
3. romunski, vlaški: Nyega sze tak presztrási Bazarád vlaski vojvoda KOJ 1848, 45

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.