Tiskanje

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.1.

1.2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]

1.

večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus

2.

znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom

2.1.

STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon]

1.

divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Bison bison; SINONIMI: iz zoologije ameriški bizon

2.

divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologije evropski bizon, iz zoologije zober

STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...

bôbrov bôbrova bôbrovo tudi bóbrov bóbrova bóbrovo pridevnik [bôbrou̯ bôbrova bôbrovo] tudi [bóbrou̯ bóbrova bóbrovo]

1.

ki je v zvezi z bobrom, bobri

ETIMOLOGIJA: ↑bober

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

díngo dínga samostalnik moškega spola [díngo]

divji pes s kratko rumenkasto ali rdečkasto rjavo dlako, ki živi v Avstraliji in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Canis lupus dingo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Dingo in) angl. dingo iz avstralskega jezika dharug diŋgu

dlèsk dlêska samostalnik moškega spola [dlèsk]

ptica pevka z močnejšim kljunom, oranžno rjavo glavo, temno rjavim hrbtom in modro črnimi perutmi z belo liso; primerjaj lat. Coccothraustes coccothraustes

ETIMOLOGIJA: iz dleskati ‛tleskati, cmokati’ = češ. dlaskat < pslov. *dlęskati, verjetno iz imitativne besede, ki posnema pri tleskanju nastale zvoke - več ...

éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján]

1.

gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan

2.

gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan

2.1.

2.2.

STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...

gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon]

manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae

STALNE ZVEZE: zlatolični gibon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn]

1.

goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus

1.1.

STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba

góbji góbja góbje pridevnik [góbji]

1.

ki je v zvezi z gobami 1.

1.1.

gobe 1.

2.

ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; SINONIMI: gobov

ETIMOLOGIJA: ↑goba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

góž góža samostalnik moškega spola [góš góža]

večja nestrupena kača rjave ali sive barve z majhnimi belimi lisami; primerjaj lat. Zamenis longissimus; SINONIMI: iz zoologije navadni gož

STALNE ZVEZE: ameriški gož, navadni gož, progasti gož
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. guž, rus. úž, polj. wąż < pslov. *vǫžь < ide. *angu̯(h)i- ‛kača’, tako kot lat. anguis, litov. angìs, latv. ùodze, gr. énkhelys ‛jegulja’, lat. anguilla - več ...

hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]

1.

manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae

2.

ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari

STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej ↑hrkati - več ...

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1.

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

káfrski káfrska káfrsko pridevnik [káfərski]
STALNE ZVEZE: kafrski bivol
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. caffer v pomenu ‛temnopolti prebivalec južne Afrike’, nlat. caffer, iz arab. kāfir ‛nevernik’, kot so muslimanski trgovci in trgovci s sužnji v južni Afriki prvotno poimenovali avtohtone prebivalce, iz kafara ‛prikrivati’

kapibára kapibáre samostalnik ženskega spola [kapibára]

iz zoologije velik brezrepi glodalec s krepkim telesom, večjo glavo in resasto rdečkasto rjavo dlako, ki živi ob vodah Južne Amerike; primerjaj lat. Hydrochoerus hydrochaeris

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (angl. capybara, nem. Capybara in) port. capivara iz tup. ka'apiûara ‛jedec trave’

kápica kápice samostalnik ženskega spola [kápica]

1.

navadno ekspresivno kapa, zlasti manjša

2.

kar se rabi za pokrivanje, zaščito, navadno česa manjšega

3.

kar spominja na manjšo kapo

3.1.

;

SINONIMI:

čepica

STALNE ZVEZE: socialna kapica, vžigalna kapica
ETIMOLOGIJA: ↑kapa

kóder1 kódra samostalnik moškega spola [kódər]

1.

zvit šop las ali dolge dlake

1.1.

v množini

1.2.

navadno ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno kodrček

2.

vitek pes z dolgo drobno skodrano dlako in daljšimi povešenimi uhlji; SINONIMI: manj formalno pudelj

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕdra, star. češ. kudra, rus. kudérь < pslov. *kǫdrь - več ...

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]

1.

nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: ↑kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...

kresílka kresílke samostalnik ženskega spola [kresílka]
STALNE ZVEZE: bukova kresilka
ETIMOLOGIJA: ↑kresilo

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

1.

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

makák makáka samostalnik moškega spola [makák]

srednje velika rjavkasta ali rumenkasta opica z dolgim gobcem, ki živi v krdelu, živeča v Aziji ali Afriki; primerjaj lat. Macaca

STALNE ZVEZE: japonski makak
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Makak, angl., frc. macaque in port. macaco ‛opica’ iz kikon. makaku

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica]

1.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene ali rjavkaste barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria

2.

iz biologije lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: štorovka, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica

3.

okrasna rastlina z večjimi socvetji različnih barv, navadno okroglaste oblike, ki cveti jeseni; primerjaj lat. Chrysanthemum

STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]

miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera

STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...

okápi okápija samostalnik moškega spola [okápi]

kopitar s temno rjavo dlako po trupu ter belimi in temnimi prečnimi progami po nogah, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Okapia johnstoni

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. okapi, nem. Okapi iz nekega afriškega jezika

pánda1 pánde samostalnik moškega spola [pánda]

medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda

STALNE ZVEZE: mačji panda, orjaški panda, rdeči panda, veliki panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...

pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda]

1.

medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda

2.

igrača, ki predstavlja medveda s črno-belo dlako

STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...

pížmovka pížmovke samostalnik ženskega spola [pížmou̯ka]

glodalec z gosto rjavo dlako in dolgim, rahlo sploščenim luskastim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Ondatra zibethicus

ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Bisamratte ‛pižmova podgana’ tvorjeno iz pižem ‛mošus’ - več ...

príželjc príželjca samostalnik moškega spola [prížəlc]

1.

iz anatomije organ v zgornjem delu prsnega koša, v katerem nastajajo limfociti

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz avstr. nem. Prüsel, knjiž. Briesel, kar etimološko ni pojasnjeno - več ...

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]

1.

navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu

1.1.

navadno ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑sir

štórovka štórovke samostalnik ženskega spola [štórou̯ka]

1.

iz biologije lesna goba z gladkim klobukom medeno rjave barve in tanjšim ukrivljenim luskastim betom, ki navadno raste v šopih; primerjaj lat. Kuehneromyces

1.1.

2.

lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: iz biologije mraznica, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica

STALNE ZVEZE: prava štorovka
ETIMOLOGIJA: ↑štor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.

tapír tapírja samostalnik moškega spola [tapír]

iz zoologije kopitar s krajšim rilcem, ki živi v pragozdovih Srednje in Južne Amerike ter jugovzhodne Azije; primerjaj lat. Tapirus

STALNE ZVEZE: brazilski tapir, nižinski tapir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tapir, frc. tapir iz tup. tapiira

trosnják trosnjáka samostalnik moškega spola [trosnják]

iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije plodišče

ETIMOLOGIJA: ↑tros

volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]

iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae

STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar

zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək]

1.

del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami

1.1.

iz zoologije

2.

ekspresivno zadnjica

3.

zadnji del vozila, zlasti avtomobila

ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zlatolíčni zlatolíčna zlatolíčno pridevnik [zlatolíčni]
STALNE ZVEZE: zlatolični gibon
ETIMOLOGIJA: ↑zlat + ↑lice

zóber zóbra samostalnik moškega spola [zóbər]

iz zoologije divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat. Bison bonasus; SINONIMI: bizon, iz zoologije evropski bizon

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. zúbr < pslov. *zǫbrъ, verjetno sorodno z litov. stum̃bras, latv. sumbrs, stprus. wissambris, nejasnega izvora - več ...

žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki žametni ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast

2.

v nekaterih zvezah v obliki žametni ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast

3.

ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žametast

4.

ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast

5.

ekspresivno ki je prijazen, nežen

STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.