Tiskanje

róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.-Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče-Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga (fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

krtíca 1., f. 1) = krt, Mur., Frey. (F.); — das Maulwurfsweibchen; — 2) die Schermaus (hypudaeus terrestris), Frey. (F.), Št.; — 3) = roka (šaljivo), Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

otròk, -róka, m. 1) das Kind; pl. otroci; imeti s kom otroka, ein Kind von jemandem haben (o nezakonski materi); — 2) der Nebenschössling, C.; der Seitenhalm (bei der Hirse), M.; — tudi ótrok, -róka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pórok, -rǫ́ka, m. der Bürge, Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. biti za koga, kaj, für jemanden, etwas bürgen, haften, einstehen, Cig., Jan., nk.; brez poroka, unverbürgt, Cig.; za poroka se ponujati, Škrinj.-Valj. (Rad); porokov p., der Afterbürge, Cig.; podružni p., der Nachbürge, V.-Cig.; tudi: poròk, -rǫ́ka, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

smǫ̑łnat, adj. pechig, harzig; smolnata roka; smolnat les; — smolnata prst, die Pecherde, Cig.; — smolnatih prstov je, t. j. rado se ga kaj prime (= er ist langfingerig), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

trę́sti, trę́sem, vb. impf. schütteln; mraz me trese, mrzlica me trese; sadno drevje t.; sadje t. z drevja; — t. se, zittern, beben; od mraza, strahu se t.; roka, noga se mi trese; — tresoč glas, eine zitternde Stimme.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

usəhníti, -sáhnem, vb. pf. vertrocknen, verdorren; roka mu je usehnila; — austrocknen, versiegen (o vodi).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

bẹloròk, -rǫ́ka, adj. weißhändig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brezròk, -rǫ́ka, adj. armlos, handlos, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

brzoròk, -rǫ́ka, adj. behende, flink, Zora, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

četiriròk, -rǫ́ka, adj. vierhändig, Habd.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

četveroròk, -rǫ́ka, adj. vierhändig, Cig., Jan.; — četveroroke (opice), die Vierhänder, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

črnoròk, -rǫ́ka, adj. schwarzhändig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dołgoròk, -rǫ́ka, m. der Langhand, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dołgoròk, -rǫ́ka, adj. langhändig, langarmig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) die Einholung, Cig.; — 2) der Ablauf: pred dotekom izplačilnega roka, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drẹvę̑n, adj. 1) hölzern, Mur., Jan.; — holzicht: drevena repa, foßige Rübe, Cig.; — 2) starr, steif; (od mraza) dreveni prsti, Danj. (Posv. p.); d. stati, starr (vor Staunen) da stehen, C.; dreveno gledati, starr hinblicken, ZgD.; roka mi je vsa drevena, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drẹvenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) zu Holz werden, M.; — 2) starr, steif werden; roka od mraza dreveni, C.; — 3) (o rastlinah) im Wachsen stille stehen, vzhŠt.-C.; — 4) starr hinblicken, hinstarren, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

drobnoròk, -rǫ́ka, adj. klein-, dünnhändig, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dvoròk, -rǫ́ka, adj. zweihändig, zweiarmig, Cig., Jan., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

enoròk, -rǫ́ka, adj. einhändig, einarmig: enorok človek, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

goloròk, -rǫ́ka, adj. mit bloßen, entblößten Händen; ne sedi tu tako golorok, kašelj boš dobil, Zv.; — mit unbewehrten Händen, Mur., Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izporòk, -rǫ́ka, m. = izporočilo, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, verweisen, Jarn., Jan., Mik.; — 2) = kaziti, verunstalten, Vrsno-Erj. (Torb.); — genieren: ali te roka, ker je ranjena, nič ne kaja? KrGora; — 3) k. se, Reue empfinden, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad), Jan.; k. se česa, etwas bereuen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kosmatoròk, -rǫ́ka, adj. rauhhändig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kratkoròk, -rǫ́ka, adj. kurzarmig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lahkoròk, -rǫ́ka, adj. von leichter Hand: l. biti, eine leichte Hand haben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lẹ̑v, lẹ́va, adj. link; leva roka, leva stran, na levi, linkerseits; na levo, linkshin, links; v levo, linkshin, Cig.; — levi brat, der Stiefbruder, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

méhək, -hka, adj. weich; mehko meso; mehka hruška, mehka roka; v mehko, v trdo kuhana jajca; mehko gre od njega, er laxiert; — mild, gelinde; mehka zima; — weichlich, empfindsam; mehka ženska; — mehki, trdi soglasniki, weiche, harte Consonanten, nk.; — compar. mę̑čji, mehkejši; mę̑kši, C., ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mnogoròk, -rǫ́ka, adj. vielhändig, vielarmig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče-Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj-Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nabírati, -bȋram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

oboròk, -rǫ́ka, adj. der mit beiden Händen gleich bequem arbeiten kann, Habd.-Mik.; o. težak, tesar, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.-M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.-Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.-Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. starr, steif werden; od mraza o.; noga, roka mi je odrevenela, der Fuß, die Hand ist mir eingeschlafen; (vor Schrecken) starr werden, Cig.; vsa sem odrevenela, ko sem to slišala, jvzhŠt.; odrevenel, erstarrt; (fig.) odrevenela Likurgova ustava, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

òjme, interj. o weh! Cig.; ojme roka! C.; ojme tebe, weh dir! C.; — prim. oj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

okrẹpnẹ́ti, -ním, vb. pf. = okrepniti, erstarren: roka je okrepnela (= otrpnila), Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osmeroròk, -rǫ́ka, adj. achthändig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

osmoròk, -rǫ́ka, adj. achthändig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pálica,* f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.-C.; = rimske palice, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.-Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

peteroròk, -rǫ́ka, adj. fünfarmig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pòdpórok, -rǫ́ka, m. der Afterbürge, der Nebenbürge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

(prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont (astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch (hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch (math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel (geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! (iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

praznoròk, -rǫ́ka, adj. mit leeren Händen, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prérok, -rǫ́ka, m. to besedo in izvedenke išči pod: prorok itd.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prórok, -rǫ́ka, m. der Prophet, Alas., Cig., Jan., Krelj, nk.; (nav. prerok).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ročíca, f. 1) dem. roka; das Händchen; bele ročice; — 2) die Wagenrunge, die Wagenkipfe; — 3) die Handhabe, der Griff, Cig., Jan., C.; r. na meču, Dict.; — die Kurbel, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), DZ.; — der Hebearm in den Mühlen, in der Stampfe, Cig., Notr.; — die Pflugsterze, Cig., Jan., Vrt.; — 4) die Ranke, der Schlingfaden, Cig., Jan.; ročice na vinski trti, Dict.; — 5) del strešnega odra: der Pfettenbug, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 6) rǫ̑čica, das Handkrüglein, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.-Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rókica, f. dem. roka; pogl. ročica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sedmeroròk, -rǫ́ka, adj. siebenarmig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sfrúliti se, -im se, vb. pf. Blasen bilden (von der Haut): roka, nebo v ustih se sfruli (n. pr. od vroče vode), BlKr.; (nam. vzf-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

skoporòk, -rǫ́ka, adj. knauserig, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče-Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sopórok, -rǫ́ka, m. der Mitbürge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče-Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče-Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

sprę́tən, -tna, adj. geschickt, tauglich, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Mik., Dol.; s. za delo, Št.; spretna roka, eine geläufige Hand, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

storòk, -rǫ́ka, adj. hunderthändig: Briareja storocega si vkrotil, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šesteroròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

šestoròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tresljìv, -íva, adj. 1) zitternd: tresljiva roka, Vrt.; — 2) furchtsam, C.; feige, Šol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tresoròk, -rǫ́ka, adj. mit der Hand zitternd, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

triròk, -rǫ́ka, adj. dreihändig, Mur., Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

umẹ́tən, -tna, adj. 1) geschickt, Jan., Met.; umetna roka, Cig.; Modrij in zvijač je bila vseh umetna, Preš.; — verständig, Mur., C.; — 2) künstlich, mit Kunst gemacht, Kunst-, Cig., Jan., Cig. (T.), Notr., nk.; umetno delo, nk.; umetni izraz, der Kunstausdruck, Cig. (T.); umetni ogenj, das Feuerwerk, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras-Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.-M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.-Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.-Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.-Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.-C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

usəhə̀ł, -hlà, adj. vertrocknet: usehla roka, Trub.; moje kosti so usehle, Trub.; — welk, Jan.; usehla trava je zopet zelenela, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vníc, adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.-Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Kras-Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Kras-Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Senožeče-Erj. (Torb.); vnic udariti koga (t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vzròk 1., -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vzròk 2., -rǫ́ka, m. v. si s kom dati, sich die Hände reichen, durch Handschlag etwas bekräftigen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zaròk, -rǫ́ka, m. 1) accordierte Arbeit, C.; — 2) pl. zaroki, das Eheverlöbnis, die Verlobung, Habd.-Mik., V.-Cig., Jan., C.; k zarokom iti, Npes.-Vraz; v zarokih biti, verlobt sein, Z.; im Bräutigams-, Brautstande sein (od zaročkov do poroke), vzhŠt.-SlN.; das Verlobungsmahl, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zlatoròk, -rǫ́ka, adj. goldhändig, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zròk 1., -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; (stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik-M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.-C.; (prim. srok).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zròk 2., -rǫ́ka, m. die Ursache, der Grund, Meg., Guts., Mur., Mik.; za tega zroka voljo, ogr.; — pogl. vzrok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

žúljast, adj. schwielicht, Cig.; — voll Schwielen, Z.; žuljasta roka, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.