bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: ↑barje
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
cerę̑nje, n. = ruševje, das Knieholz, das Krummholz, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

klẹ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

markácija markácije samostalnik ženskega spola [markácija] STALNE ZVEZE: Knafelčeva markacija, zimska markacija
ETIMOLOGIJA: ↑markirati
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče] ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
orofít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

planôta planôte samostalnik ženskega spola [planôta] ETIMOLOGIJA: ↑plan
pŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz
2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet
// ekspr. steči1, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi
// ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci
3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz
4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz
5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh
● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rȗš – glej rúševje

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúševec -vca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúševje -a s (ú)
1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni
2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúševje -a s (ú) |bor|; skup. prebijati se skozi ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúševje -a s
GLEJ SINONIM: rušje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024

rúševje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik (Notr.)-M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúševje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

rúšje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

spódnji visokogôrski vegetacíjski pás -ega -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

súbalpínski pás -ega pasú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 20