délavski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ljudska univerza / delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

drúžben -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na družbo:
a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ 
ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

káhla Frazemi s sestavino káhla:
bíti na káhli, prázna káhla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

marksízem -zma m (ī)
filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma
 
šol., v socializmu samoupravljanje s temelji marksizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

marksizem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
marksizma samostalnik moškega spola
Marxov filozofski nauk
IZGOVOR: [marksízəm], rodilnik [marksízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ostváriti -im dov. (á ā)
1. knjiž. uresničiti, izvesti2, izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt; predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje
2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek; ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑)
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna
 
teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil
2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

samo... ali sámo... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba
2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámoodlóčanje -a s (ȃ-ọ́)
lastno, svobodno odločanje: pravica narodov do samoodločanja; samoodločanje in samoupravljanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámoupráva -e ž (ȃ-ȃ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo; stopnja samouprave; sporazum, zakon o samoupravi; avtonomija in samouprava / organi lokalne samouprave; reforma lokalne samouprave; minister, odbor za lokalno samoupravo / krajevna, mestna samouprava; občinska, pokrajinska samouprava
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: manjšinska samouprava; samouprava narodov glede jezika, šol
2. samoupravljanje: naša družbena ureditev je slonela na samoupravi; občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámoupráven -vna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje:
a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota
b) samoupravni odnosi; samoupravne pravice občanov; samoupravna načela; samoupravno odločanje / v socializmu: samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe; samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države; samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje
♦ 
pravn. samoupravna sodišča v socializmu sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámouprávljanje -a s (ȃ-á)
samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; primeri samoupravljanja v kapitalizmu; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja; zadružništvo in samoupravljanje / socializem je temeljil na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev
 
pravn. družbeni pravobranilec samoupravljanja v socializmu organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámouprávljanje -a s, pojm. (ȃá) pravica ~a, do ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámouprávljanje -a s
samostojno neposredno ali posredno odločanje članov kake delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadevpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: organ

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024

sámouprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; sámouprávljanje (ȃá) uspešno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

sámoupravljávski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

tózd -a m (ọ̑)
do 1989 temeljna organizacija združenega dela: ukiniti, ustanoviti tozde; samoupravljanje v tozdih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

Število zadetkov: 18