sámouprávljanje -a s (ȃ-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje;
primeri samoupravljanja v kapitalizmu;
pravica samoupravljanja, do samoupravljanja;
zadružništvo in samoupravljanje / socializem je temeljil na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev
♦ pravn. družbeni pravobranilec samoupravljanja v socializmu organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
sámouprávljanje -a s, pojm. (ȃá) pravica ~a, do ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
sámouprávljanje -a
s samostojno neposredno ali posredno odločanje članov kake delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024