samovšéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki;
je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenjesamovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.