izžgáti -žgèm dov., izžgál (á ȅ) 

1. 1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči
   // knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo
2. 2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak; s cigareto izžgati luknjo v papir
3. 3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano

izžgán -a -o: izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izžígati -am nedov. (ī ȋ) 

1. 1. s sežiganjem, ognjem uničevati: trebiti in izžigati grmovje
   // knjiž. z vročino uničevati: poletno sonce izžiga travo / ekspr. naša telesa so izžigali ostri vetrovi
2. 2. delati, oblikovati z žarečim predmetom: izžigati drevake
3. 3. med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžigati bradavice, rane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kávstika -e ž (á) med. uničevanje tkiva z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžiganje, jedkanje: igla za kavstiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kavterizírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. uničevati tkivo z razžarjeno, segreto iglo ali z jedkimi kemikalijami; izžigati, jedkati: kavterizirati rano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.