sejáti1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) - 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine
// enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino
// ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži - 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali
● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel
seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
sejáti2 séjem nedov., sejàj sejájte in séj in sèj séjte; sejál (á ẹ̑) ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne;
kar naprej sejejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
neštétost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.
poséje -séj ž mn. (ẹ̑) nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 5. 2024.