bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom,
bíti [kot] máli bóg,
bóg je vzél kóga k sêbi,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
bogôvi v bélem,
bógu čàs krásti,
bógu za hŕbtom,
držáti se kot lípov bóg,
hvála bógu,
kjér bóg rôko vèn molí,
ležáti bógu za hŕbtom,
máli bóg,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
počútiti se kot bóg,
počútiti se kot máli bóg,
pod mílim bógom,
prizòr za bogôve,
sedéti kot lípov bóg,
státi kot lípov bóg,
[ták], kot je bóg ustváril kóga,
živéti bógu za hŕbtom,
živéti kot máli bóg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Glagol »zanavljati« in knjižna slovenščinaProsim vas za pomoč glede razumevanje pomena glagola zanavljati? Glagol se uporablja z besedo zaloga.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
izrédna sêja -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Marsêille -lla [sej] m z -em zem. i. (ȇ) |francosko mesto|: v ~umarsêjski -a -o (ȇ)Marsêillčan -a m, preb. i. (ȇ)Marsêillčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
materiálije materiálij ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
neštétost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga,
kàkor bi oréhe tólkel,
kot bi oréhe strésal,
naletéti na tŕd ôreh,
ne bíti vréden píškavega oréha,
smejáti se, kot bi oréhe strésal,
stréti tŕd ôreh,
tŕd ôreh
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
osorẹ̑j prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
pást Frazemi s sestavino pást:
dobíti kóga v pást,
íti v pást,
pásti v pást,
ujéti kóga v pást,
ujéti se v pást,
zaíti v pást
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
posêje -sêj ž mn. (ȇ) nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Sêifert -a [sej] m, oseb. i. (é) |češki pesnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sej, pron. = ta, dieser, Rez.-C.; sej — tej, dieser — jener, Rez.-C.; — pogl. (s), gen. sega.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sej gl.
saj, vsaj
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sejáti1 sêjem nedov., sêj in sèj; sejál (á ȇ) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo;
sejati s strojem;
sejati v vrste;
sejati in saditi;
plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine// enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko;
pesek so dvakrat sejali
● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o:
gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sejáti2 sêjem nedov., sejàj sejájte in sêj in sèj sêjte; sejál (á ȇ) ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne;
kar naprej sejejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sejáti1 sêjem nedov. sèj/sêj sêjte, -óč, -áje; -ál -ála, -át, -án -ána; sejánje; (-àt) (á ȇ) kaj ~ moko; ~ pšenico; poud. ~ prepir |povzročati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sejáti2 sêjem nedov. -àj -ájte in sèj/sêj sêjte, -óč, -áje; -ál -ála, -át, -án -ána; sejánje; (-àt) (á ȇ) polit. žarg. imeti sejo, seje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Zmago Jelinčič Plemeniti«Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Sklanjatev osebnega lastnega imena »Eldnsay«Uporabljam ta nadimek že vrsto let, a mi je šele sedaj kapnilo, da ga ne znam sklanjati.
Ugotavljam, da je ime samo po sebi lahko moškega spola, čeprav sem ženska.
Pri izgovorjavi uporabljam polglasnik med "d" in "n", "a" izgovarjam po angleško, in sicer [eldǝnsej] ali [eldnsej]. Ime je izmišljeno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
Uporaba preteklega ali sedanjega časa pri pisanju zapisnikovVljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …
Nekaj primerov:
»Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …«
»Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …«
»Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …«
»Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
zícleder Frazemi s sestavino zícleder:
iméti zícleder,
ne iméti zícledra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.