ántioksidacíjski in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo: antioksidacijski učinek vitamina C; selen priporočajo zaradi antioksidacijskega delovanja / antioksidacijske lastnosti olivnega olja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

dotler veznik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

drev m, F13, apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga dréva; cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega dréva v'ladji; deglobrare, en dreu oplupiti, oskubſti; frondifera arbor, ṡelen, ali veyat dreu; galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga dréva; lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga dréva ſturjenu; liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na drévi; maritare alborem, vinṡko terto na en dreu napelati; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja dreiva ſhverṡh; murciolum, -li, ſéme tega dréva lentiṡcus; molluscum, -ci, ta garzha javoroviga dreva; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

drevje s, F42, abnodare, drevje kleſtiti; arbustum, en vert s'drevjam ṡaſajen; bryon, mah na drevju; calamita, te ṡelene ṡhabize na drevji; castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; daphnon, en vert s'lorberṡkim drevjom; folia arborum, lyſtje od drevja; gummi, guma ſmola na drevji; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; oculi arborum, popki na drevji; panis arboris, goba na drevju; spinifer, tú ternaſtu drevje; viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

grlica ž, F4, chlorion, en ṡelen tyzh, taku velik kakòr ena gerliza; regaliolus, -li, ena ṡelena tyza v'laṡhki deṡheli, velika kakòr ena garliza; turtur, ena gàrliza; garliza, turtur

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

grm -a m grm: Jeſt ſim, kakor en Garm im. ed. teh gartrosh ǀ je hotel k'temu gorezhimu garmu daj. ed. ſe perblishat ǀ od dalezh je vidil en selen garm tož. ed. s' ogniom obdan ǀ ven bodezh garm tož. ed. belih gartrosh je bila padla ǀ v'enim garmu mest. ed. ǀ je ena oderta auzhiza v' garmi mest. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

halkofílna prvína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Ir simbol

simbol za kemijski element iridij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Ir, simbola za element ↑iridij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Krvavo morje -ega -a s zemljepisno lastno ime Rdeče morje: s'potoku je shabe ſturila s'krijvaviga morja rod. ed. en selen traunik ǀ na ſreid tiga kryuauiga morja rod. ed. ǀ je bil prepelal preſs shkode ta Iſraelski folk zheſs tu kryvavu morje tož. ed. ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory mest. ed. ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego vojsko v'krijvavem moriu mest. ed. potupil → Rdeče morje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

lorber -ja m lovor: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber im. ed., roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ ſò vſadili en selen lorber tož. ed. (IV, 49) ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus ta I s' Odleriam sedezhem na enem visokem lorberiu mest. ed. (III, 204 s.) ← nem. Lorbeer < stvnem. lōrber(i) ← lat. laurus ‛lovor’ + stvnem. beri ‛jagoda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

lušt m, F29, capere voluptatem, lúſht iméti; deliciae, -arum, luſhti; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; luxuries, -ei, tudi ṡhivotni luṡhti; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom; voluptas, lúṡht, ṡhela

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

maj m, thyrsus, en ṡelen mai

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

mangán mangána samostalnik moškega spola [mangán]

trda, krhka kovina srebrno sive barve, kemijski element; simbol: Mn

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Mangan, prvotno ‛magnetna ruda, magnezijev oksid’, skrajšano iz star. nem. Manganesium, prevzeto prek frc. manganèse iz it. manganese < srlat. magnesia, prevzeto iz srgr. *magnḗsion, prvotno ‛ruda iz pokrajine Magnezija v Grčiji’ - več ...

1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element

1. mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nalič prisl., F8, affingere, ſe ẛmiſhlovati, nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti; datâ operâ, nalaṡh, nalizh; de industria facere, nalizh ſturiti; industrè, hitru, s'fliſſom, nalizh; nemus, en luṡhten, ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k luṡhtu ṡrejen; spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres veleinîa, ſam rad, nalizh; studiò, nalizh, klubu; studiò se â labore subtrahere, ſe nalizh pred déllom ṡkujati, inu ſe okuli ṡkitati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nasajen del., F4, olivetum, vert, ali bórṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pavimentum tesselatum, s'ṡhtirivoglatimi kameni naſajen yṡhterleh; topiarium, vel topium, en leip s'ṡeliṡzham naſajen vert; viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

obdan -a prid. 1. obdan, obkrožen: od dalezh je vidil en selen garm s' ogniom obdan tož. ed. m ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano tož. ed. ž 2. okužen, obseden: s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan im. ed. m ǀ Celli ſveit je obdan im. ed. m s' urozhino teh hudih shejl ǀ enkrat ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo perpelali, katera je bila s'tem hudim obdana im. ed. ž ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga tož. ed. m ži. k'Iogrom ǀ enkrat ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim obdano tož. ed. ž perpelali ǀ pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu tož. ed. s ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh s'tem hudim obdanih rod. dv. ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani im. mn. m ǀ V' tem meſti Conſtanza enajſt slepem je bil videjne povernil … inu s' drugimi bolesnimi obdanih rod. mn. je bil osdravil ǀ Letukaj greshniki pomenio bolnike, petlerie, s' revami obdane tož. mn. m ludy

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

poleti prisl. poleti: Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih prebivala ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo ǀ sakaj po ſimi, inu po lejti shametau plaish noſſi ǀ Chriſtus pò lejti, inu urozhini is Judouske deshele v' ſamario je rajshal ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio shpisho sa ſimo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Se simbol

simbol za kemijski element selen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Se, simbola za element ↑selen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Se Se samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

Se -- [esé] m, simb. (ẹ̑) kem. selen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selén seléna samostalnik moškega spola [selén]

element rdeče, sive ali črne barve, ki samo na svetlobi prevaja električni tok, kemijski element; simbol: Se

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Selen, frc. sélénium, angl. selenium iz nlat. selenium, iz gr. selḗnē ‛luna, mesec’

1. mehka kovina modrikasto bele barve, kemijski element

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selén -a m (ẹ̑)
kem. nekovina rdeče ali črne barve, ki samo na svetlem prevaja elektriko, element Se:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selén -a m, snov. (ẹ̑) kem.; prim. Se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selēn, m. neka kemična tvarina, das Selen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

sę̑łən, -łna, adj. preslan ali tudi žaltav, rabi samo o slanini (nam. solen?), Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selēnij, m. = selen (chem.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selenofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na selen: selenove spojine / selenova kislina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

selēnov, adj. Selen-: selenova kislina, die Selensäure, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

temno zelen [temnọ̑ zélen] ali [zelȅn] pridevniška zveza

temno zelen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vejat prid., frondifera arbor, ṡelen, ali veyat dreu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

vsaditi dov. vsaditi: Jeſt ſim vſadil del. ed. m, nebeſſa ſo pomozhile, Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu ǀ Vſſadil del. ed. m je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi ǀ taistu Drivu, Kateru Bug na srejd Paradisha je bilvſadil +del. ed. m ǀ ſò vſadili del. mn. m en selen lorber

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zelen prid., F43, aizoon, enu ẛheliszhe, kateru je vſelei ẛelenu; evirescere, oṡeleniti, ṡelenu ratati; frondosus, -a, -um, ṡelen; intervirere, ſe v'meis ṡeleniti, ali ṡelenu biti; perviridis, -de, cilú ṡelen, cilú do konza ṡelen; ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu grenku ṡeliṡzhe; thyrsus, en ṡelen mai; viridis, -de, ṡelen, ṡelenu; viridis umbra, ſénza s'ṡelenîá, s'ṡeleniga veya
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: zelen prid., aconitum, -ti, ſelene klobuk. Scopoli; glej opombo pri geslu klobuk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zelen -a prid. zelen: cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen im. ed. m oſtane ǀ aku ta seleni im. ed. m dol. maioron tuojga vupajnia je uſagnil ǀ sjutrai je bila selena im. ed. ž, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu im. ed. s, jutre je ſuhú ǀ oblaſt je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu im. ed. s oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ ſo bile ſnedile vſe kar je seleniga rod. ed. s bilu ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga rod. ed. s konzhaio ǀ od dalezh je vidil en selen tož. ed. m garm s' ogniom obdan ǀ vidi per potu enu selenu tož. ed. s figovu drivu ǀ Chriſtus vgleda enu veliku ſelenu tož. ed. s figavu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem or. ed. s sheliszom ǀ de bi taiſte rezhy selene im. mn. ž, ali ardezhe bile ǀ v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe, namrezh ſelene im. mn. ž, ardezhe, inu bele ǀ kaj pomeni, de po gaſſah selena im. mn. s driveſſa, po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ na mejſti krajleve krone je en kranzel is ſelenih rod. mn. veizh noſſil ǀ terta te karshene dushe poshene te selene tož. mn. ž mladize ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih mest. mn. pungradah ſe paſejo ǀ Kakor edn gleda s' shpegli selenimi or. mn. tiga ſaurashtva

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zelenikast prid., subviridis, -e, ṡelenikaſt, en deil ṡelen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

zrejen del., F13, alibilis, dobru rejen, tolſtu ẛrejen, dobru ſhpiṡhan, vpitan; altilis, et altile, pitana ẛhivina, ẛhival, ẛlaſti velika tyza domá ẛrejena; armentinus, armentitius, tá per veliki ẛhivini ẛrejen; chortalis, kar je na enim dvoru ẛrejenu; collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk; educata, ẛrejena; educatus, ẛrejen; herbilis anser, ena gús, s'ṡeliṡzham ṡrejena; malè educatus, hudu ẛrejen; masculetum, viſſoku gori ṡrejene terte; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; verna, -ae, doma ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.