sélọ, n. 1) der Platz, worauf das Haus steht, der Baugrund, die Baustätte, Cig., Jan., C.; selo kopati, den Grund zu einem Gebäude graben, jvzhŠt.; — 2) die Ansiedelei, der Ort einer Colonie, Cig., Jan.; der Wohnsitz, Jan., Zora; die Ortschaft, Levst. (Nauk); der Weiler, V.-Cig., Jan.; na sę́lih, auf dem Lande, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sèlo -a s vas: Falu; vész, szelo KOJ 1833, 156; A falu, vész, szelo AIN 1876, 11; Selo BJ 1886, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Sèlo -a s Selo, kraj v Prekmurju: v-Szeli, na Petánci KOJ 1845, 7; v Dolenci, v Szeli KOJ 1914, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
selo [sélo] samostalnik srednjega spola
- podeželje
- poletno bivališče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
selo -a samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
selo
samostalnik
samostalnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
selo1 [naselbina] sam. s ♦ P: 2 (TT 1557, DB 1578-Reg, TT 1581-82, DB 1584-Reg3)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
selo2 [sedež] sam. s ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
selo3 [ime črke] sam. – ♦ P: 2 (KB 1566, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.