ávtohíša -e ž (ȃ-í) podjetje ali ustanova za prodajo in servisiranje motornih vozil: avtohiša nudi triletni brezplačni servis in nadomestno vozilo v času servisiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
avtomobílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor;
avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča
♦ ptt avtomobilska pošta nekdaj pošta, ki posluje v avtomobilu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
ávtosêrvis -a m (ȃ-ȇ) servis (za avtomobile): avtomobil je odpeljal v avtoservis / peljati avto na avtoservis na pregled, v popravilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bencínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski servis stavba ob cesti z napravami za oskrbo vozil z gorivom in objekti za potrebe potnikov; bencinski tank; bencinska črpalka / bencinski tolar od 1994 do 2007 denar, namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji, sprva določen kot delež od vsakega litra prodanega bencina ali dizelskega goriva2. ki je v zvezi z uporabo avtomobilov in motociklov (na bencin), zlasti za dirke: bencinski navdušenec;
bencinski šport / ekspr. bencinski spektakel / bencinski zvezdnik; ekspr. bencinska legenda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
dnévnoinformatíven -vna -o prid. (ẹ̑-ȋ) ki je v zvezi s podajanjem dnevnih, aktualnih informacij: dnevnoinformativni program;
dnevnoinformativna oddaja;
dnevnoinformativno uredništvo / dnevnoinformativni servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
drág -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj;
živež je v mestu dražji kot na deželi;
knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati;
draga stanovanja;
drago vino;
drag kot žafran zelo / ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav. ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno / drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit
♦ metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag;
vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto 3. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa
● ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočetedrágo in dragó prisl.:
drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je
● ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice
drági -a -o sam.:
ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago
● vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gospodínjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na gospodinjstvo: ukvarja se z gospodinjskimi deli;
električni gospodinjski aparati, stroji;
gospodinjske potrebščine / gospodinjski servis servis, ki oskrbuje gospodinjstva z občasno pomočjo pri gospodinjskih delih; gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih
♦ šol. gospodinjski pouk učni predmet, pri katerem se poučuje opravljanje domačih, hišnih del2. ki zna dobro gospodinjiti: je zelo skrbna in gospodinjska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
jedílen -lna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana;
jedilni prostor;
jedilna posoda;
jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir;
jedilna buča;
jedilna čokolada čokolada za kuhanje;
jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara;
jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
káva -e ž (á) 1. zrna, dobljena iz semen kavovca: mleti, pražiti kavo / kava v prahu / mlinček za kavo za mletje kave// pijača iz teh zrn: po kosilu so pili kavo; skuhala je močno kavo; kava s smetano / servis, skodelice za kavo / elipt. prosim kavo skodelico kave; prerokovati iz kave iz usedline v skodelici kave / bela kava z dodatkom mleka; črna kava brez dodatka mleka / prava kava
♦ gastr. ekspresna kava pripravljena z ekspresnim aparatom; ledena kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; turška kava ki se kuha navadno skupaj s sladkorjem in servira z usedlino// ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno kava: povabiti na kavo 2. navadno s prilastkom pijača iz kavnega nadomestka: za malico dobi kavo s kruhom / piti ječmenovo, žitno kavo; knajpova kava iz žganega ječmenovega slada3. pog. kavovec: plantaže kave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
káven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kavo: kavna usedlina / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži / jopica kavne barve / pili so kavni liker; kavna torta / kavni mlinček mlinček za kavo; dobila je kavni servis / dodaj kavno žličko paprike količino male žličke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
logístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na logistiko ali logizem: logistični center, servis, sistem;
logistični procesi;
logistične storitve;
logistično podjetje / voditi logistično službo v armadi / logistične trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
meháničen -čna -o prid. (á) 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični;
mehanično ponavljanje // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje navodil 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis;
vajenec v mehanični delavnici 5. nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti
♦ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; glasb. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanjamehánično prisl.:
mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
namízje -a s (ȋ) 1. navidezna delovna površina grafičnega uporabniškega vmesnika na računalniškem zaslonu z ikonami: shraniti datoteko na namizje;
premikati se z miško po namizju;
različica slovenskega namizja;
ozadje namizja, za namizje;
ikone, bližnjice in mape na namizju / dostop do namizja na daljavo prek strežnika / računalniško namizje 2. star. jedilni pribor in servis: krožniki, solnica in drugo namizje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
odpeljáti -péljem tudi -ám dov., odpêlji odpeljíte; odpêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z določenega mesta: poškodovanca so odpeljali v bolnišnico;
odpeljati z vozom;
odpeljati se z avtomobilom;
odpeljati se z dvigalom;
odpeljal se je dvajset kilometrov daleč / ekspr. odpeljala ga je črna limuzina // vozeč spraviti z določenega mesta: konj je odpeljal voz z dvorišča; nekdo mu je naskrivaj odpeljal kolo / odpeljati avtomobil na servis 2. vozeč se oddaljiti: vlak je že odpeljal;
tovornjak je nazadnje odpeljal izpred hiše / vaš avtobus odpelje šele zvečer 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam odide: odpelji jo domov;
vodič jih nato odpelje po mestu / odpeljati koga na ples, sprehod / dekle je odpeljal s seboj // narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: odpeljati koga v taborišče, zapor; hišo so zažgali, njiju pa odpeljali odpeljáti se ekspr.
odleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: orla sta se odpeljala nad prepade
odpelján -a -o:
pripeljano in odpeljano blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
parkomát -a m (ȃ) avtomat za plačevanje parkirnine: postaviti parkomat;
nadgradnja, servis parkomatov;
razpis za parkomate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
plakatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na plakaterje ali plakat: reklamni in plakaterski servis;
plakaterska akcija / plakaterski poklic / slabš. plakaterski način slikanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
pripeljáti -péljem tudi -ám dov., pripêlji pripeljíte; pripêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto: pripeljati potnike, tovor;
pripeljal je voz listja domov;
premog so mu pripeljali s kamionom;
ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bil že v nezavesti / avtobus je štirikrat pripeljal delavce; s katerim vlakom se boš pripeljal // vozeč spraviti na določeno mesto: pripeljati avtomobil na servis, v garažo; pripelji voz sem 2. nepreh. premikajoč se priti: avtobus bo kmalu pripeljal;
na postajo je pripeljal vlak // priti vozeč vozilo: voznik je pripeljal s preveliko hitrostjo; ko je pripeljal mimo, je zatrobil 3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: pripeljala je fanta domov;
ženo in hčer bo pripeljal s seboj / pripeljati otroke iz vrtca; pripeljati učence na ogled muzeja; po dveurni hoji jih je pripeljal na vrh hriba / kažipot ga je pripeljal v gorsko vas // narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: ukazal ga je pripeljati predse; večkrat pobegne, pa ga pripeljejo nazaj / pripeljite mi konja iz hleva priženite// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: lakota je pripeljala ptice bliže naselij; ljubezen ga je pripeljala pod njeno okno 4. omogočiti komu, da kaj odkrije, spozna: prstni odtisi so jih pripeljali morilcu na sled / z dobrimi nasveti ga je pripeljal do pravilne rešitve / kaj te je pripeljalo na to misel 5. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: brezdelje ga je pripeljalo v revščino;
goljufanje ga je pripeljalo v težaven položaj / boemsko življenje ga je pripeljalo v smrt // narediti, povzročiti nastop stanja, dejanja, kot ga določa samostalnik: žalitve so pripeljale do prepira, tožbe / vse to je pripeljalo do vojne / publ. pogovori so pripeljali do podpisa skupne izjave po pogovorih so dali skupno izjavo// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je pripeljalo do absurda; pripeljati dogajanje do največje napetosti
● publ. četrta etapa dirke jih je pripeljala na gorsko sedlo v četrti etapi dirke so prišli na gorsko sedlo; ekspr. kaj te je pripeljalo k nam zakaj, s kakšnim namenom si prišel; publ. taka politika jih je pripeljala v družbo neuvrščenih zaradi take politike so se vključili med neuvrščene države; pog. pripeljati komu klofuto dati komu klofuto; pog. tako mu je pripeljal, da se je kar zasukal močno ga je udaril; ko je pripeljal ženo v hišo, je začel delati po svoje ko se je poročil (na dom); ekspr. le kam bo to pripeljalo to se ne bo dobro končalo; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ljubezen do petja ga je pripeljala k zboru zaradi nje se mu je pridružilpripeljáti se ekspr.
prileteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: divji petelin se je pripeljal na bukev
● padel je po strmini in se pripeljal prav v dolino pridrsel
pripelján -a -o:
do absurda pripeljan spor; pripeljano blago; to je pripeljano od drugod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
RTV1 in rtv -ja [ertẹvé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. radiotelevizija: razvoj RTV-ja / delati na RTV-ju; prvi del zloženk: RTV-prispevek; RTV-servis; RTV-naročnina; RTV-postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sêrvis1 -a m (ȇ) 1. podjetje, delavnica za popravljanje, vzdrževanje strojev, tehničnih naprav: odpreti nov servis;
odpeljati radio, pralni stroj v servis;
mreža servisov / avtomobilski, mehanični servis; servis gospodinjskih aparatov, pisalnih strojev // s prilastkom podjetje, ustanova za opravljanje različnih del, uslug: gospodinjski, knjigovodski servis; servis za obdelavo, prenos podatkov / Študentski servis 2. pregled, popravilo strojev, tehničnih naprav: servis je bil drag / narediti, opraviti servis / drugi, prvi servis avtomobila; redni servis 3. šport., pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre, začetni udarec: servis in podaja / zdaj ima on servis bo on serviral; menjava servisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
servís2 -a m (ȋ) komplet navadno šestih ali dvanajstih krožnikov, skodelic in druge namizne posode: ta krožnik ne spada k servisu / dobila je lep čajni servis; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; kavni servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sêrvisen -sna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na sêrvis: servisni delavci;
servisna dejavnost / servisna delavnica / servisna služba; servisno vzdrževanje naprav / servisna pralnica servis za pranje perila
♦ teh. servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
servisêr -ja m (ȇ) delavec, ki dela, opravlja servis: zaposlen je kot serviser
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
servisírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, opraviti servis: servisirali so petdeset avtomobilov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
správa -e ž (ȃ) 1. dejstvo, da se kdo spravi s kom: doseči, proslaviti, utrditi spravo;
med njimi ni prišlo do sprave / dati roko, šopek v spravo / ponuditi, sprejeti roko sprave
♦ rel. zakrament sprave // stanje, ki ga povzroči tako dejstvo: živela sta v spravi in zadovoljstvu; ločil se je od nas v ljubezni in spravi 2. star. priprave, oprema: lovska, ribiška sprava;
kupiti slikarsko spravo;
orožje in druga vojna sprava / na mizi je stala čajna sprava čajni servis3. star. shramba, skladišče: spraviti tovor v spravo;
del hiše so uporabljali za spravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
študêntski tudi študéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na študente: študentski dom;
študentske organizacije;
študentsko naselje / študentske navade; študentsko življenje / Študentski servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
túring -a m (ȗ) 1. tekst. prožna, prijetno hrapava progasta ali karirasta bombažna tkanina za turistične, športne srajce: srajca iz turinga 2. tur. turizem, povezan s športno dejavnostjo: ukvarjati se s turingom / avtomobilski turing; v prid. rabi:, avt. turing servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
udárec -rca m (ȃ) 1. sunkovit dotik, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarec ga je zadel v tilnik;
ekspr. udarci so padali z vseh strani;
odbijati, prestrezati udarce;
stisniti pest za udarec;
umikati se pred udarci;
z enim udarcem ga je pobil na tla;
boleč udarec;
močen, rahel, silovit udarec;
udarec po glavi je bil smrten;
udarec pri boksu / dajati, dobivati udarce // sunkovit dotik predmeta z drugim predmetom: udarec kose ob kamen; poškodba tkiva zaradi udarca // glas ob takem dotiku: slišati udarce; enakomerni udarci ure; kratek, zamolkel udarec / prisluškovati udarcem srca bitju, utripom / ob napovedi časa ob udarcu na gong bo ura pet 2. glagolnik od udariti: udarec kemblja, kladiva, sekire;
udarec ptičjih peruti;
povratni udarec napete vrvi;
udarci kopit ob tla;
udarci po kovini, lesu;
udarec s palico, z roko / udarec strele 3. hiter, silovit vojaški napad: vzdržati sovražnikove udarce;
udarec v bok je nasprotnika presenetil 4. navadno s prilastkom nenadno močno povečanje pritiska na kakem mestu zaradi pojavitve velike količine česa; udar: vodni, zračni udarec // nenaden silovit nastop tega, kar izraža določilo: udarec mraza, vročine 5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga nenadoma zelo prizadene: doživeti hud, težek udarec;
moralni, politični udarec;
vdano nositi udarce usode, življenja / duševni udarec / pretil jim je finančni udarec; zadati dogmatizmu odločilni udarec
● očetova smrt je bila zanj hud udarec ga je zelo prizadela; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; ekspr. to je udarec s kolom po glavi brezobzirna zavrnitev; ekspr. ves njegov napor je bil udarec v prazno zaman; publ. pasti, priti pod udarec zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu
♦ šport. delfinski udarec sočasni udarec z nogami pri plavanju delfina; direktni pri boksu s sprožitvijo roke naravnost naprej, nizki udarec prepovedani udarec nižje od pasu; začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
uslúžnosten -tna -o prid. (ú) publ. storitven: organizirati uslužnostne dejavnosti;
uslužnostna obrt / uslužnostne delavnice / uslužnostno podjetje servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vpoklíc -a m (ȋ) glagolnik od vpoklicati: vpoklic nabornikov, obveznikov, rezervistov / vpoklic k vojakom, na vojaške vaje, v vojsko / brati, dobiti vpoklic obvestilo o vpoklicu; vojaški vpoklic / igralci so se odzvali selektorjevemu vpoklicu v reprezentanco / proizvajalec je utrpel škodo zaradi obsežnega vpoklica avtomobilov; vpoklic avtomobilov na ponovni servis zaradi tovarniških napak / izredni, preventivni vpoklic vozil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vpoklícati -klíčem dov., vpoklícala in vpoklicála (í ȋ) 1. uradno poklicati koga na opravljanje vojaške dolžnosti: vpoklicati obveznike, rezerviste;
vpoklicati dodatne policiste / vpoklicati k vojakom, v vojsko / vpoklicati prebivalstvo za delo pri obnovi cest, nasipov 2. poklicati igralca v moštvo: vpoklicati nove branilce, napadalce v igro;
vpoklicati za prvenstvo, tekmo / vpoklicati igralce v ekipo, reprezentanco 3. pozvati kupce izdelkov, zlasti vozil, na servis z namenom odprave določenih serijskih napak: vpoklicati serijo gorskih koles zaradi napake pri izdelavi;
vpoklicati nov model prenosnih računalnikov / vpoklicati vozila na servis vpoklícan -a -o:
vpoklican nabornik, rezervist; sam.: odhod vpoklicanih na fronto / vpoklican igralec, nogometaš / vpoklicano vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
vpokliceváti -újem nedov. (á ȗ) 1. uradno klicati koga na opravljanje vojaške obveznosti: vpoklicevati nabornike, obveznike, rezerviste / vpoklicevati na vojaške vaje 2. pozivati kupce izdelkov, zlasti vozil, na servis z namenom odprave določenih serijskih napak: vpoklicevati nov model avtomobilov zaradi slabih pokrovov motorja;
vpoklicevati novo serijo naprav zaradi odkrite napake / vpoklicevati vozila na servis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
začéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na začetek:a) začetni del postopka, preiskave;
začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna / začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čemb) bat se vrne v začetni položaj;
začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi c) začetni prizor drame;
začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice
♦ gastr. začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listuzačétno prisl.:
začetno skicirati portretiranca
♦ jezikosl. začetno dovršni glagol glagol, ki poudarjeno izraža začetek dejanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zmenkaríja -e ž (ȋ) nav. mn. dogovorjeno, organizirano srečanje, namenjeno spoznavanju novih ljubezenskih partnerjev: komaj je čakala na zmenkarijo z neznancem;
ukvarjati se z zmenkarijami;
vodnik po zmenkarijah;
servis za zmenkarije / spletne zmenkarije; portal, stran za zmenkarije / hitre zmenkarije na katerih ljudje spoznavajo morebitne partnerje v obliki kratkih pogovorov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.