sijájno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) poud.: ~ se zabavati |zelo dobro|; ~ okrašen |razkošno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sijájno2 povdk. (ȃ) poud. ~ bo, ko se bomo spet videli |zelo dobro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

sijájno1 prisl.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

sijájno2 povdk.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024

sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ)
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist

sijájno 
1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.