bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
dež -(j)a m dež:
nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
duševni -a -o (duševni, dušovni) pridevnik1. v monoteističnih religijah ki se nanaša na neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušni
2. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
FREKVENCA: 46 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.-Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sijáti, sȋjem, vb. impf. scheinen, strahlen; solnce sije; oči so ji sijale od veselja, Jurč.; — od peči sije, der Ofen strahlt Hitze aus, jvzhŠt.; (praes. tudi: sȋjam, Mik., Ravn.-Valj. (Rad); Oj sijaj, sijaj solnčece Na moje drobno srčece, Npes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sijati -je nedov. sijati:
kadar deſs grè, ali ſonze ſije 3. ed. ǀ je bil smalal eniga goloba, v' kateriga je ſonze ſialu del. ed. s ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe, na ſtrani pak ſonze, de je v' leta borsht ſialu del. ed. s ǀ na kateriga mozhnu ſonze je ſialu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.-Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; (nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.