skedȅnj -dnjȁ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bȃjta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bastȃrd -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
lomīti lọ́mim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
šūpa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
pȍd1 póda m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.