skupína – glej skȗpaj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
družína -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
drȗštvo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ansámbel -bla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
grúpa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klīka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
krọ̑žek -žka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tȋm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bȃnda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čẹ́ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
filharmonȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kasȃrna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klápa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klȗmp -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
rása -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
tláka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
trúma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vȃs vasȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vélik velȋka prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lọ̑bi -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cīkel -kla m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ekȋpa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
falȃnga -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
frákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
họ̑rda -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
iọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
játa -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
K 1. V slovenskem fonemu k se ohranja pslovan. *k (< ide. *k, ku̯ pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), npr. kȍš. Glej tudi c, č. 2. V izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu k (v rom. jezikih pisano c), npr. kȃjža, kríž; lahko tudi srvnem. g v bavarski izreki, npr. krompír. Skupina kl je lahko nadomestila srvnem. tl, npr. crkljáti, skupina ks pa nem. chs, npr. bíksati.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kategorȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
komisȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
konvọ̑j -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kọ̑rpus -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oligarhȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
populácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
rafȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
senȃt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sérija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
smotláka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
trȃkt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žirȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
D 1. V slovenskem fonemu d se ohranja pslovan. *d (iz ide. *d ali *dh), npr. dáti. Pslovan. skupina *(z)dr je lahko nastala sekundarno iz starejše *zr (ide. *g'r, *g'hr in pod posebnimi pogoji *sr), npr. drẹ̑vi, mẹ̑zdra. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu d, npr. drẹ́ta, denár.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skȗpaj prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
T 1. V slovenskem fonemu t se ohranja pslovan. *t (iz ide. *t), npr. tajīti. Pslovan. skupina *str je lahko nastal sekundarno iz starejše *sr (ide. *sr ali *k'r), npr. strúga, stȓd. 2. Pri izposojenkah praviloma ustreza tujejezičnemu t, npr. tọ́lar. Redko nadomesti tudi srvnem. d, npr. fẹ́ntati.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.