slaboúmen -mna -o prid. (ú ū) 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame slaboúmno prisl.:
slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.
slaboúmno nač. prisl. (ú) ~ se smejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.