agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bedastôča bedastôče in bedastóča bedastóče samostalnik ženskega spola [bedastôča] in [bedastóča] slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalno oslarija
ETIMOLOGIJA: ↑bedast
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cítrus cítrusa samostalnik moškega spola [cítrus] 1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: agrum 1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: agrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. citrus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
cítrusni cítrusna cítrusno pridevnik [cítrusni] ETIMOLOGIJA: ↑citrus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
garnéla garnéle samostalnik ženskega spola [garnéla] 1. majhen rak s prosojnim, bočno rahlo sploščenim trupom in tankimi nogami, ki živi zlasti v morju; primerjaj lat. Caridea 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Garnele iz star. niz. garneel ‛garnela’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gustín gustína samostalnik moškega spola [gustín] jedilni škrob iz koruze, namenjen zlasti za zgoščevanje jedi, peko
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gustin, imena izdelka podjetja dr. Oetker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jéšč jéšča jéšče pridevnik [jéšč] ETIMOLOGIJA: ↑jesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] 1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi. ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krokodílji krokodílja krokodílje pridevnik [krokodílji] FRAZEOLOGIJA: krokodilje solze, točiti krokodilje solze ETIMOLOGIJA: ↑krokodil
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lósos lósosa samostalnik moškega spola [lósos] 1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos
STALNE ZVEZE: atlantski losos, pacifiški losos ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
medênje medênja samostalnik srednjega spola [medênje] 1. izločanje snovi, iz katere čebele delajo med
2. proces, med katerim sadje z zorenjem doseže želeno mehkost, sladkost
3. ekspresivno proces, pri katerem kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno
ETIMOLOGIJA: ↑mediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína] iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med
ETIMOLOGIJA: ↑medica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nína nána medmet1. navadno podvojeno ali s podvojeno eno sestavino uporablja se, ko želi govorec uspavati koga, zlasti otroka1.1. neformalno, ljubkovalno uporablja se, ko govorec vošči komu lahko noč
2. kot glagol, neformalno, ljubkovalno spati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ninna, nanna ‛spančkanje, spanec’, ninna nanna ‛uspavanka’, verjetno imitativnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf] 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika
2. čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom
STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tolmínc glej tolmínec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tolmínec tolmínca; tudi tolmínc samostalnik moškega spola [tolmínəc] trdi sir iz kravjega mleka sladko pikantnega okusa, ki se tradicionalno izdeluje v Zgornjem Posočju; SINONIMI: tolminski sir
ETIMOLOGIJA: po kraju Tolmin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó] 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti] 1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.