bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] 1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg 1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dežníček dežníčka samostalnik moškega spola [dežníčək] in [dəžníčək] 1. navadno ekspresivno dežnik, zlasti manjši
2. kar spominja na manjši dežnik
3. okrasek v obliki dežnika, zlasti na sadnih, sladolednih kupah
ETIMOLOGIJA: ↑dežnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grúdičast -a -o prid. (ú) poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
instagramabílen pridevnikki je zaradi estetskosti, všečnega videza in s tem potencialne popularnosti primeren za objavo na družbenih omrežjih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. instagramable, po imenu družabnega omrežja Instagram
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jágoden -dna -o prid. (á) nanašajoč se na jagodo:a) jagodni cvet;
jagodno listje / jagodni sladoled, sok; jagodna marmelada / jagodna barva b) jagodni izbor pri predelavi grozdja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jágoden -dna -o (á)jágodni -a -o (á) ~ sladoled
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jágodni -a -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
jágodov -a -o prid. (á) nanašajoč se na jagoda 1: jagodovi listi / jagodov sladoled; jagodova marmelada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jágodov -a -o (á) ~ sladoled
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Je sladoled »jagodov« ali »jagodni«?Prosim tudi za razlago, zakaj je sladoled jagodov in ne jagodni (v delovnem zvezku za slovenščino, 2. razred). Če je sladoled iz sivke, a je potem sivkov? (Podobno: limonov/limonin.) Kje najti merodajno pravilo/razlago?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jógurtov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jogurt: jogurtov lonček;
jogurtov preliv;
jogurtov sladoled;
jogurtove bakterije;
krompir z jogurtovo omako
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kobílica Frazemi s sestavino kobílica:
bíti kóga/čésa kàkor kobílic,
bíti kóga/čésa kot kobílic
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kornét kornéta samostalnik moškega spola [kornét] 1. posodica za sladoled v obliki obrnjenega stožca, navadno iz vaflja1.1. sladoled v taki posodici
2. kar ima stožčasto obliko
3. manjše trobenti podobno glasbilo
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu prevzeto iz it. cornetto, prvotneje ‛majhen rog, rogljič’, iz corno ‛rog’, v drugem pomenu prevzeto iz frc. cornet ‛majhen rog (trobilo)’, iz corne ‛rog’, oboje < lat. cornū ‛rog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kornét -a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino3. nekdaj najnižji častnik eskadrona: bil je kornet znanega polka 4. rel., nekdaj belo, v ostrih robovih nazaj štrleče pokrivalo nekaterih redovnic, zlasti usmiljenk: na glavi je imela kornet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kornét -a m (ẹ̑) igrati na ~; sladoled v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kornẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kosmíčast -a -o prid. (í) nanašajoč se na kosmič: sladoled je bil grudičast in kosmičast / kosmičast oblak
♦ tekst. kosmičasta preja preja, ki ima zaradi dodanih kosmičev odebeljena mesta; kosmičasto blago blago iz kosmičaste prejekosmíčasto prisl.:
kosmičasto rasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu,
dáti se kómu speljáti na léd,
gládek kàkor léd,
hláden kot léd,
léd je prebít,
[mŕzel] kot léd,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
prebíti léd,
pustíti se kómu speljáti na léd,
speljáti kóga na léd,
spólzek kàkor léd,
státi na tánkem lédu,
znájti se na tánkem lédu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lẹ̑d ledȗ in -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ledenína, f. 1) das Eisfeld, Mur.; — 2) = sladoled, Gefrorenes, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
léšnikov -a -o prid.(ẹ́) nanašajoč se na lešnik: lešnikove lupine;
lešnikova jedrca / lešnikov nadev, sladoled; lešnikova čokolada, potica; zavitek lešnikovih napolitank / obleka lešnikove barve léšnikovo prisl.:
lešnikovo rjave oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
limónov -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na limono ali limonovec: limonov grm / limonov sok; limonova lupinica zunanji, rumeni del lupine / limonov sladoled limónovo prisl.:
limonovo rumena barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi;
mačka liže mladiče;
pes liže roko gospodarju;
vol se liže;
žival si liže dlako;
lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba;
kar na ulici se ližeta 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho;
plameni ližejo kotel, polena;
valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo 4. nepreh., knjiž. švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
● ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človekalízati se tudi lizáti se slabš.
dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
● pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
ližóč -a -e:
zver, ližoča si rane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lúčka -e ž (ú) 1. manjšalnica od luč:a) lučka brli, gori, sveti;
otr. mamica, tema je, prižgi lučko;
v daljavi je zagledal lučko;
rdeča lučka b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice c) lučka upanja
♦ strojn. kontrolna lučka lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi2. dozorelo regratovo socvetje: otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke 3. pog. mlečni sladoled na paličici: kupiti, lizati lučko;
prodajati lučke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lúčka -e ž (ú) manjš. brlenje ~e; regratova ~; prakt.sp. lizati ~o |sladoled|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mešálnik -a m (ȃ) 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik;
zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; palični mešalnik palici z ročajem podoben kuhinjski električni aparat za mešanje, stepanje, mečkanje; mešalnik za koktajl, sladoled // teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil
♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc2. priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mrzlę̑tina, f. = sladoled, Gefrorenes, Mur., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mrzlotina [mrzlotína]
samostalnik ženskega spolasladoled
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oblízek -zka m (ȋ) knjiž., ekspr. poslastica: zanj je oblizek puran;
med, sladoled in drugi oblizki / ta dogodek bo prijeten oblizek za naše bralce
● ekspr. v taborišču so se večkrat stepli za oblizek kotla za to, kdo bo pojedel ostanke jedi v kotlu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oblízniti -em dov. (í ȋ) 1. povleči z jezikom po čem: mačka je obliznila mladiča;
oblizniti se z jezikom;
oblizniti si ustnico // ližoč pojesti del česa: oblizniti sladoled 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je obliznil poleno / burja je obliznila kočo / blisk je obliznil temo
● ekspr. obliznil ga je dvom obšel, prevzel; ekspr. nasmeh mu je obliznil ustnice preletel; ekspr. doma ga večkrat oblizne šiba je večkrat tepen s šibo; ekspr. kako čudovito je bilo, se je obliznila je z zadovoljstvom, veseljem rekla; ekspr. vsak fant bi se obliznil za tem dekletom bi bil zadovoljen, če bi jo imel; pog., ekspr. vseh deset prstov si lahko oblizne, če jo dobi naj bo zelo zadovoljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oblízniti -em dov. oblíznjen -a (í ȋ) koga/kaj Pes ga je obliznil; ~ sladoled; poud. Plamen je obliznil poleno |ga načel|oblízniti se -em se (í ȋ) ~ ~ z jezikom; poud. oblizniti se za kom/čim Vsakdo bi se obliznil za tako priložnostjo |bi bil zelo zadovoljen, če bi jo imel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í) 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast;
njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
● ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotitiohladíti se
1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
● ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
ohlajèn -êna -o:
ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ohladíti -ím dov. ohládil -íla, nam. ohladít/ohladìt; ohlajênje; drugo gl. hladiti (í/ȋ í) koga/kaj Sladoled jih je ohladil; ~ vodo na štiri stopinje; poud. ~ jezo |pomiriti|ohladíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v senci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ohladíti -ím
dov.1.
kaj narediti kaj hladno, mrzlo 2.
koga povzročiti občutek hlada
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
okús -a m (ȗ) 1. čut za zaznavanje značilnosti snovi, zlasti jedi, s pomočjo okušalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus;
nekatere živali nimajo razvitega okusa;
okus, vid in drugi čuti / zaradi prehlajenosti je izgubil okus in voh // značilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem čutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj; grenek okus kostanjevega medu; nekateri siri so precej ostrega okusa; pekoč okus žganja; trpek okus vina trpkost / plin brez barve, vonja in okusa / izboljšati okus jedi; pog. dodati malo mesa za okus za izboljšanje okusa; jed brez okusa plehka, neokusna / prepoznati jed po značilnem okusu; sladoled s čokoladnim okusom; žganje ima okus po janežu; okus po kovini // občutek, kot ga povzročajo te značilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus 2. merila o prijetnem in neprijetnem pri hrani: njuna okusa se razlikujeta / za moj okus je nekoliko preslano; ekspr. siri za vsak okus; posolite in popoprajte po okusu 3. merila o lepem, primernem, skladnem: prilagoditi se okusu mladine;
to ne ustreza modernemu okusu;
okus časa se spreminja / literarni okus romantike / obleka ni narejena po mojem okusu // sposobnost za pravilno presojanje, kaj je lepo, primerno, skladno: ta človek ima dober okus; oblačiti se z okusom; z zanesljivim okusom presojati umetniško delo; izbrušen okus; okus za okraske; vzgajanje okusa
● vzemi bonbon, da si popraviš okus da ne boš imel v ustih več slabega okusa; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; ekspr. izbira je stvar okusa vsak izbere po svojem okusu; kolikor ljudi, toliko okusov; okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
péskast -a -o prid. (ẹ́) 1. ki vsebuje drobna, pesku podobna zrna: peskast sladoled;
peskasto, zdrizasto mleko / peskasta obdelava površine slike 2. knjiž. peščen: peskast svet / peskasta steza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pókovka -e ž (ọ́) 1. koruza, katere zrna ob segrevanju v vročem olju ali suhi toploti počijo in se napihnejo: uporabnost pokovke / koruza pokovka 2. razpočena in napihnjena zrna take koruze: grizljati pokovko;
prodajalec pokovke;
uživanje pokovke;
vrečka pokovke;
avtomat za pokovko;
sladoled, kokakola in pokovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
polízati tudi polizáti -lížem dov. (í á í) 1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko // ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno
● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajalapolízan -a -o:
polizan krožnik
● ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
polízati tudi polizáti -lížem dov. polízanje in polizánje; drugo gl. lizati (í/á í) koga/kaj Pes ga je polizal; ~ sladoled
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
posladkáti -ám dov. posladkánje; drugo gl. sladkati (á ȃ) kaj ~ palačinkeposladkáti se -ám se (á ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s sladoledom |pojesti sladoled|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
poslástica tudi poslastíca -e ž (ȃ; í) 1. zelo okusna, izbrana jed: v košaricah so bile same poslastice / pripravila jim je sladoled in druge poslastice 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi kar kdo zelo rad jé: vedela je, kaj je njegova poslastica / za poslastico si je kupil ananas / otava je pozimi poslastica živini, za živino // kar je zelo prijetno, ugodno: ta opera je bila poslastica v sezoni / njegovi govori so prava poslastica za časnikarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
saharínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus
● knjiž. saharinski nasmeh osladen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sládek -dka prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladoléd -a m (ẹ̑) zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled;
postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladoléd -a m, snov. (ẹ̑) lizati ~; sadni ~; števn., prakt.sp. Tri ~e, prosim tri porcije sladoleda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladoléd -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
sladolẹ̑d -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladolèd, -lę́da, m. Gefrorenes (als Speise), Jan., C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladoled ► sladȯˈlẹːt -ˈlẹːda m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladolédar -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom;
slaščičarji in sladoledarji 2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladolẹ̑dar – glej sladolẹ̑d
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladoléden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sladolẹ̑den – glej sladolẹ̑d
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
smétanov -a -o prid. (ẹ́) narejen s smetano: smetanovi piškoti;
smetanov sladoled;
zajec v smetanovi omaki
● knjiž. čipke smetanove barve rumeno bele
♦ gastr. smetanova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
smétanov -a -o (ẹ́) ~ sladoled; neobč. čipke ~e barve rumenobele
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sméti smém nedov. (ẹ́ ẹ̑) z nedoločnikom 1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet;
smel je obiskati otroka v bolnišnici;
smel si je ogledati njihovo novo hišo;
elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: smem kupiti sladoled; (ali) te smem spremiti / v vljudnostnem vprašanju: s čim vam smem postreči; ali vas smem prositi za časopis // izraža utemeljenost, upravičenost: mislim, da smemo biti ponosni na naš uspeh 2. v zvezi s če izraža prošnjo za dopustitev, dovolitev: s tem se ne strinjam, če smem pripomniti;
imel je, če smem tako reči, precej nenavadne želje;
kaj pa si slišal, če smem vprašati 3. z nikalnico izraža prepoved: ni se smel igrati s sosedovimi otroki;
poškodovane roke ne smete premikati / človek ne sme obsojati drugih // izraža nedovoljenost, neprimernost česa zaradi neprijetnih posledic: obleka ne sme biti preozka; otroka ne smete pustiti samega 4. izraža podkrepitev trditve: sme se reči, da je izpolnil prav vse, kar so mu naročili;
to so ljudje, ki jim smemo verjeti
● ali smem že čestitati ali se je pričakovano že zgodilo; ekspr. na to še zdaj ne smem niti pomisliti še zdaj sem prizadet zaradi tega; ekspr. nikdar več mi ne smeš pred oči nočem te več videti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Stavčni členi in števnikiZanima me, kakšno vlogo predstavljajo števniki v stavku. Nekaj primerov:
- Pojedel je kar sedem palačink.
- Dan spomina na mrtve je 1. novembra.
- V fitnes gre trikrat tedensko.
- Dobil je dvojno državljanstvo.
Ali v prvem, drugem in četrtem primeru igrajo vlogo prilastka?
V tretjem primeru pa niti ne vem, kako bi poimenoval ta del stavka.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stračatéla, stracciatella samostalnik ženskega spola1. kremast vanilijev sladoled s koščki čokolade 1.1 okus vanilije s koščki čokolade pri sladoledu ali nasploh
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
strjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepilastrjeváti se
prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tŕgati se za -am se za
stilno tŕžem se za
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembečustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj potegovati se za koga/kaj
Zanj so se kar trgali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vaníljev vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik [vaníljeu̯ vaníljeva vaníljevo] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vaníljev in vanílijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na vaniljo: vaniljev vonj / vaniljeva paličica / vaniljev liker, sladoled
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin] ETIMOLOGIJA: ↑vanilja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
vaníljin in vanílijin -a -o prid. (ī) nanašajoč se na vaniljo: vaniljin sladoled
♦ gastr. vaniljin sladkor sladkor z dodatkom vanilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati] ETIMOLOGIJA: ↑večerja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zmrzlota [zmrzlóta]
samostalnik ženskega spolasladoled
PRIMERJAJ: mrzlotina, zmrzlotina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zmrzlotina [zmrzlotína]
samostalnik ženskega spolasladoled
PRIMERJAJ: mrzlotina, zmrzlota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
zobátec zobátca samostalnik moškega spola [zobátəc] 1. večja plenilska morska riba s krepkim trupom, veliko glavo in večjimi zobmi; primerjaj lat. Dentex dentex 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
želatīna -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
žlíčka -e ž (í) 1. manjšalnica od žlica: odložiti žličko na krožnik poleg skodelice;
z žličko pomešati čaj v kozarcu / čajna, desertna, kavna žlička; žlička za kompot, sladoled / hraniti otroka po žlički / piti kaj po žličkah; dodati jedi žličko soli 2. anat. zgornji del trebuha nad popkom pod prsnico in med rebrnima lokoma: čutiti bolečine, pritisk v žlički
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.