ajda -e ž ajda:
poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mraz -a m mraz:
Poprej kakor mres im. ed. pride s'dervami s'oſkerbè, de po simi ſe grejeio ǀ je bil velik mreſs im. ed., inu snejh ǀ Kregulom je ſapovedal, kadar je velik mreſſ im. ed. imaio pruti vezheru eno tizo vlovit, inu taiſto cello nuzh v'kramplah dershati ǀ Sdaj prevelik mras im. ed., sdaj prevelika urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa rod. ed. pu martviga ǀ sa volo veliziga mraſa rod. ed. nej ſo mogli naprej raishat preſs nevarnoſti lebna ǀ nemara sa mres tož. ed., sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſo terpeli po lejti veliko vrozhino, po simi ſilnu velik mreſs tož. ed. ǀ nej G. Bug poshle desh, ali veiter: urozhino, ali mraſſ: tož. ed. shusho, ali mokruto, jeſt nebom marmral zhes Boga, inu lufft ǀ sakaj je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu mest. ed. raishat ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual pred mrasam or. ed., inu urozhino ǀ lufft s' tozho, s' slano, inu s' mraſem or. ed. vam od vſame shitu, vinu, inu ſad
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mrzel prid., F
17,
alsus, -a, -um, marsil;
aquilonius ventus, marẛel veiter;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár
merṡel, niti gorák;
defervere, omraṡiti,
merṡlu ſturiti, ohladiti;
febris epiala, kadar je enimu vrozhe, inu
marṡlu ṡkupai;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je
marṡal;
frigere, merṡlu biti;
frigescere, merslu, friſhnu perhajati, omerṡovati;
frigidus, -a, -um, merṡel;
gelidus, -a, -um, ledèn,
marṡel;
imber gelidus, merṡel deṡh;
inalgescere, ṡmarsniti,
marṡlu ratati;
incallidus, -a, -um, negorák,
merṡel;
ornithiae, od polnozhý vetrovi
marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó;
perfrigidus, -a, -um, ſylnu
marṡel;
praefrigidus, -a, -um, premarṡil, ſylnu
marṡil;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul
marṡil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obvarovati -am dov. obvarovati:
de bi tudi sa naprej nas hotel obvarvat nedol. ǀ Pred greham zhloveka obvarva 3. ed. ǀ jest guishnu menim, de bi vſak dan imeli G: Boga sahvalit, de naſs obarva 3. ed. de obeden glid naſs en boli ǀ obari vel. 2./3. ed. naſs Bug od tazih shkarpianu ǀ Ah obarnaſs vel. 2./3. ed.+ G. Bug pred takushno nepokorshino ǀ njega, inu njegove Otroke Bug pred tem gmain potupom je bil obvarval del. ed. m ǀ gvishnu nas bo obvarual del. ed. m ǀ De bi nje divishtvu ohranil, inu obarval del. ed. m ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano obarual del. ed. m, inu reshil ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual del. ed. m ǀ aku skelite de bi vam G. Bug pomagal … vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval del. ed. m ǀ Kadar Bug is svojo ſuſebno gnadnobi njega neobarval +del. ed. m ǀ Kadar Maria Diviza s'suojo proshno bi ne bila tiga obvarvala del. ed. ž ǀ je nash pred grosovitnim Turkam obarvala del. ed. ž ǀ pred mrasam vaſs bodò obuarvale del. mn. ž Zapisi delno izkazujejo absorpcijo bv > b. Velel. oblika obari se je fonetično pričakovano razvija iz obváruj in torej ne predpostavlja glagola obváriti; → ovarovati, → varovati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
polnoč ž, F
10,
aquilonaris, pruti
polnozhy, od
pulnozhy;
arcticus circulus, okrogloſt neba, pruti
polnozhy;
borialis, boreus, od
pulnozhy;
in aquilone, pruti
pulnozhy;
nox intempesta, poṡnu bliṡu
pulnozhi;
ornithiae, od
polnozhy vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſo;
septentrio, -onis, krai pruti
pulnozhy;
septentrionalis, -le, od
pulnozhy leſſem;
versus aquilonem, vel versus septentrionem, pruti
pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pozeb m, ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli, ṡlano inu
poṡèb perneſſó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rodovit -a prid. rodoviten, ploden:
Isaac je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita im. ed. ž ratala ǀ obena rosha nej taku radovita im. ed. ž, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj ǀ aku semla je rodouita im. ed. ž, leto rodovitoſt imà od nebeſſ ǀ s' rodovite rod. ed. ž, nerodovito je bil ſturil ǀ taku malu shtimaio taiſto dobro rodovito tož. ed. ž deshelo ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti im. mn. m ratali ǀ kakor ty radouiti im. mn. m vinogradi ǀ vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval, ter s' ſvojm S. shegnam rodovite tož. mn. ž ſturiti presež.> katera ſizer je bila ta ner rodovitishi im. ed. ž semla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
rosa -e ž rosa:
pravio de roſsa im. ed. druſiga nej, ampak ſolse teh ſvejsd ǀ slana, tozha, veiter, blisk, inu huda roſſa im. ed. skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ Vſe ludij rosa im. ed. tiga madesha je bila smozhila ǀ roſa im. ed. je bila padla, inu ſmozhila ſemlo ǀ is lete nebeske roſſe rod. ed. ſe ſaredj ǀ laſtnuſt te nebeske roſse rod. ed. ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni roſsi daj. ed. ǀ kadar pride verhi vode tiga morja, kir zhaka to roſso tož. ed. is nebeſs ǀ satoraj nam je tulikajn krat shitu skuſi slano, grosdje skuſi hudo roſſo tož. ed. poshgal ǀ vaſs ſim grel s'ogniam moje lubesni, vaſs frishal s'roſso or. ed. moje gnade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sȃč, m. der Harn: slano je kakor sač, Blc.-C.; — pasji sač = štrkavec, Blc.-C.; — prim. sc-ati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sə̀č, səča, m. der Harn, Habd.-Mik., Erj. (Som.); slano je kakor seč, Koblja Glava (Kras)-Erj. (Torb.); — prim. sač.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slana ž, F
6,
gelicidium, ſlana;
gramina candent, ṡeliṡzha inu trave ſe beilè od
ſlane, je velika
ſlana padla;
ornithiae, od polnozhý vetrovi marṡeli,
ṡlano inu poṡèb perneſſó;
pruina, -ae, ſlana;
pruinosus, -a, -um, ſlani podverṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
slana -e ž slana:
Pride tozha pobiie vashe vinograde, pride slana im. ed. pomori vashe shitu ǀ kadar ſlana im. ed. vam shitu pomorij, vij hozhete od shalosti zagat ǀ Vy dobru veiſte, de nej bilu tozhe slane rod. ed. ǀ poshlem slano tož. ed. de sad, inu ajdo vſame ǀ s' tozho, s' slano or. ed., inu s' mraſem vam od vſame shitu, vinu, inu ſad ǀ s' tozho, s' ſlano or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc-C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
tolikanjkrat prisl. tolikokrat:
tulikajnkrat ga je reshalil ǀ tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ satoraj nam je tulikajn krat shitu skuſi slano, grosdje skuſi hudo roſſo poshgal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
veter m, F
39,
aquilo, ſeiver, pulnozhni
veiter, burja;
auster, júg, dulanî
veiter, od puldne;
caecias, en
véter, kateri oblake naſe vleizhe;
etesiae, vétri v'paſjih dnèvih;
favonius, veter od ſonzhniga ṡahoda;
notus, -ti, júg, deṡhnevi
véter;
ornithiae, od polnozhý
vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſó
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.