atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák] 1. vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov1.1. železniška linija, na kateri vozi tak vlak
ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
banálno prislov [banálno] 1. takó, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti1.1. takó, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl] 1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad
2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej ↑brenčati - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək] 1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris
2. žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens
3. žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus 3.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
4. neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi
ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
čúj čújte medmet [čúj] 1. neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij
FRAZEOLOGIJA: Čuj ti! ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
êjga medmet [êjga] 1. neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. kot členek, neformalno, gorenjsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo2.1. kot členek, neformalno, gorenjsko uvaja v izjavo
3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce gorenjskih narečij
ETIMOLOGIJA: = slovaš. ejha za izražanje presenečenja, iz ↑ej + poudarjalna členica -ga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hêrc hêrca; in hertz samostalnik moškega spola [hêrc] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje frekvence, ki ustreza enemu cikličnemu dogodku na sekundo; simbol: Hz
ETIMOLOGIJA: ↑hertz
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hìk; tudi hk medmet1. posnema glas pri kolcanju, zlasti opitega človeka
2. kot samostalnik glas, ki nastane pri kolcanju2.1. kot samostalnik, ekspresivno kolcanje
ETIMOLOGIJA: verjetno iz hikati ‛kolcati, ihteti’, kar je kakor ikati iz imitativnih besed hi, i, ki posnemata pri kolcanju in ihtenju nastale glasove, podobno nem. hick - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hk glej hìk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
hù2 in hú medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
kikiríkanje kikiríkanja samostalnik srednjega spola [kikiríkanje] 1. oglašanje z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina; SINONIMI: kikiriki
2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govorjenje, razpravljanje o čem, napovedovanje česa, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
ETIMOLOGIJA: ↑kikirikati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč] 2. igrača, ki predstavlja konja
3. manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
lájanje lájanja samostalnik srednjega spola [lájanje] 1. oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajež 1.1. ekspresivno oglašanje s temu podobnimi zvoki; SINONIMI: ekspresivno lajež
2. slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajež
3. slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajež
FRAZEOLOGIJA: lajanje v luno ETIMOLOGIJA: ↑lajati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
mijávkanje mijávkanja samostalnik srednjega spola [mijáu̯kanje] 1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko1.1. ekspresivno govorjenje, oglašanje s temu podobnimi glasovi
2. slabšalno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
njórka njórke samostalnik ženskega spola [njórka] pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat. Alcidae
STALNE ZVEZE: mala njorka ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. različice od nòriti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se] 1. oddajati glas, zvok1.1. oddajati značilen, prepoznaven živalski glas
2. odzivati se na klic, poziv
3. javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi
5. dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša. ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
prelúdij prelúdija samostalnik moškega spola [prelúdi] 1. iz glasbene umetnosti uvodni instrumentalni stavek glasbenega dela1.1. iz glasbene umetnosti enostavčna karakterna instrumentalna skladba, zlasti za klavir, ki navadno temelji na enem motivu
2. ekspresivno kar kaj začenja, napoveduje, pripravlja koga na to, kar bo sledilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Präludium iz poznolat. praelūdium ‛predigra’ iz praelūdere ‛igrati za poskušnjo ali za vajo’, iz lat. prae.. ‛pred’ + lūdere ‛igrati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
simfoníja simfoníje samostalnik ženskega spola [simfoníja] 1. iz glasbene umetnosti skladba za simfonični orkester, navadno s štirimi stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki
2. ekspresivno skupek, celota čutnih zaznav, vtisov, ki so v urejenem, zaželenem, estetskem razmerju2.1. ekspresivno lastnost česa, da ima dele v takem razmerju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sinfonie, Symphonie) iz it. sinfonia < lat. symphōnia, prevzeto iz gr. symphōnía ‛sozvočje’, iz gr. syn ‛skupaj, z’ + izpeljanke iz gr. phōnḗ ‛glas, zvok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
strúženje strúženja samostalnik srednjega spola [strúženje] 1. oblikovanje vrtečega se predmeta z odrezovanjem tankih plasti1.1. ravnanje česa z odrezovanjem tankih plasti
1.2. drgnjenje česa, da se obrablja, navadno ob oddajanju glasnega zvoka
2. manj formalno igranje, predvajanje glasbe, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki
ETIMOLOGIJA: ↑stružiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
šíbrenica šíbrenice samostalnik ženskega spola [šíbrenica] 1. puška, pri kateri se kot strelivo uporabljajo šibre; SINONIMI: šibrovka
ETIMOLOGIJA: ↑šibra
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škrípanje škrípanja samostalnik srednjega spola [škrípanje] redko [škripánje] 1. oddajanje predirljivega, visokega zvoka zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno igranje na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno stanje, ko kaj ne poteka, deluje gladko, brez težav, ima očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: škripanje z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
škržát škržáta; tudi škržád samostalnik moškega spola [škəržát] žuželka s široko razmaknjenimi očmi in večjimi prozornimi krili, katere samec se, zlasti ob toplejšem vremenu, oglaša z odsekanimi glasovi; primerjaj lat. Cicadidae
ETIMOLOGIJA: = cslov. skrъžьtъ ‛škripanje, hreščanje ipd.’, rus. skréžet, češ. skřehot < *skrьžьtъ, iz ide. baze *(s)krei̯g- ‛oglašati se s hripavim glasom’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa] 1. strokovnjak za teologijo1.1. študent ali diplomant teologije
STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej ↑teologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó] 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
trágični trágična trágično pridevnik [trágični] 2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
tùc medmet1. ponovljeno posnema zvoke plesne elektronske glasbe
2. kot samostalnik, podvojeno, neformalno elektronska plesna glasba2.1. kot samostalnik, podvojeno, neformalno poudarjeni zvok take glasbe
3. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki se izvaja hitreje in z izrazitimi ritmičnimi poudarki3.1. kot pridevnik, podvojeno, neformalno ki izvaja tako glasbo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. tuc tuc (tuc), imitativnega izvora in naslonjeno na ponovljeni velelnik tuc(i) glagola tȗći ‛tolči’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.
ùh medmet1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.