slína -e ž (í) prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina;
po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina;
izpljuniti, požreti slino;
ekspr. bzikniti slino;
s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah
● ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje// nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slína -e ž, snov. (í) požreti ~o; polževa ~; poud. cediti ~e po čem, za čim |zelo si želeti česa|; šalj. kačja ~ |žganje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slína -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
slína Frazemi s sestavino slína:
káčja slína
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slína -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slìna tudi slǘna -e ž slina: Saliva Szlüna KMS 1780, A7; Szlüna Nyál KM 1790, 92(a); i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; Nej je vrejden li ſzlin BKM 1789, 282
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina [slína]
samostalnik ženskega spolaslina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
slina1 ž, F
5,
saliva, ſlina;
salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po
ſlinah, kar po
ſlinah diſhy;
senetiae, ſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi;
sputum, -ti, pluniz,
ſlina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina2 ž, staphis, -dis, idem ac herba pedicularis, ṡeliṡzhe ṡa uſhy,
ſline ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina sam. ž ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, KB 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina gl. šleva, žleva
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
slina ► sˈliːna -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.