ama1 [áma]
samostalnik ženskega spoladojilja
PRIMERJAJ: dojnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
avžlokar [āvžlokar]
samostalnik moškega spolamitničar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bermati [bẹ̑rmati bẹ̑rmam]
nedovršni glagolpridobivati vojake; novačiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
birič [birȉč]
samostalnik moškega spolabirič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
biriška [birȋška]
samostalnik ženskega spolabiričeva žena
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
blagajnik [blagȃjnik]
samostalnik moškega spolazakladnik, blagajnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bočar [bọ̑čar]
samostalnik moškega spolaizsiljevalec denarja, izterjevalec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
borštnar [borštnár
]
samostalnik moškega spolagozdni čuvaj, gozdar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
bravar [bravár]
samostalnik moškega spolaovčji pastir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
brodnik [brodník]
samostalnik moškega spolavoznik broda; brodnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
buklovarnik [buklovȃrnik]
samostalnik moškega spolaknjigovodja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
caf [cȃf]
samostalnik moškega spolav Novem mestu sodni sluga, birič
PRIMERJAJ: cap
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cap [cȃp]
samostalnik moškega spola- razcapanec
- sodni sluga, birič
PRIMERJAJ: caf
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cerkveni -a -o (cerkveni, crikveni) pridevnik1. ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: svetiščni 2. navadno v zvezah s služabnik, služba ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
cigar [cīgar
]
samostalnik moškega spolamornar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
colnar [cọ̑lnar]
samostalnik moškega spolakdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitničar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čednik [čẹ́dnik]
(črednik) samostalnik moškega spolakravji pastir; črednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čolnar [čou̯nár]
samostalnik moškega spolamornar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
čuvaj [čuvȃj]
samostalnik moškega spolanočni čuvaj, stražar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dehanterija -e samostalnik ženskega spola služba v kapitlju z visokim dostojanstvom in prihodki; SODOBNA USTREZNICA: dekanstvo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dẹjȃnski, adj. 1) thatsächlich; dejanska služba (v vojski), der Präsenzdienst, Levst. (Nauk); — 2) praktisch, dejansko vodilo, praktischer Grundsatz, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dekelstvo [dẹ́kǝlstvo]
(deklestvo) samostalnik srednjega spolaslužba dekle
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dekla [dẹ́kla]
samostalnik ženskega spolastalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih; dekla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem]
nedovršni glagolbiti, služiti za deklo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
delavec [dẹ́lavǝc]
samostalnik moškega spola- delavec
- dninar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dojnica [dojníca]
samostalnik ženskega spoladojilja
PRIMERJAJ: ama1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
drakslar [drákslar]
samostalnik moškega spolastrugar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
epīskoplji, adj. škofovski: episkoplja služba, Krelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
erold [ērold
]
samostalnik moškega spolaglasnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
fakin [fakȋn]
samostalnik moškega spolanajet delavec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
girob [girōb
]
(gerob) samostalnik moškega spolaoskrbnik posestva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gonjek [gọ̄njǝk
]
(gonjak) samostalnik moškega spolakdor goni, vodi živino; gonič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gosar [gosár]
samostalnik moškega spolagosji pastir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
graščinar [graščȋnar]
samostalnik moškega spolaupravitelj, oskrbnik graščine
PRIMERJAJ: graščinovec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hišnik [hȋšnik]
samostalnik moškega spolahiši oskrbnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hišnovanje [hišnovȃnje]
samostalnik srednjega spolaslužba hišnega oskrbnika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hitropetec [hitropẹ̑tǝc]
samostalnik moškega spolahitri sel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hlapčevanje [hlapčevȃnje]
samostalnik srednjega spolaslužba hlapca
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hlapec [hlȃpǝc]
samostalnik moškega spolahlapec, služabnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hlapič [hlȃpič]
samostalnik moškega spola(hišni) služabnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
hranik [hraník]
samostalnik moškega spolakdor skrbi za zalogo živil
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
izprázniti,* -prȃznim, vb. pf. leer machen, ausleeren, entleeren; i. kupico, sobo; evacuieren (chem.), Cig. (T.); — i. se, sich entleeren, leer werden; cerkev se je izpraznila; električna plošča se izprazni, entladet sich, Sen. (Fiz.); — i. se, vacant werden; izpraznjena služba, erledigte Stelle, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jedrnik [jédrnik]
(jadrnik) samostalnik moškega spolasel, kurir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
jevžljar [jẹ́vžljar]
samostalnik moškega spolakdor je zadolžen za praznjenje posode sobnega stranišča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kevdrar [kẹ́vdrar]
(keldrar) samostalnik moškega spolatočaj, natakar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kevdrarica [kẹ́vdrarica]
(keldrarica) samostalnik ženskega spolatočajka, natakarica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ključar [ključár]
samostalnik moškega spola- (cerkveni) ključar
- cerkovnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ključarica [ključaríca]
samostalnik ženskega spolasamostanska vratarica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
konjar [konjár]
samostalnik moškega spola- prekupčevalec s konji, konjski mešetar
- kočijaž javne kočije
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kontumācijski, adj. Contumaz-: kontumacijska služba, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kopač2 [kopáč]
samostalnik moškega spolakopališki sluga
PRIMERJAJ: kopljivec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kopljivec [kopljȋvǝc]
samostalnik moškega spolakopališki sluga
PRIMERJAJ: kopač2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kozar [kozár]
samostalnik moškega spolakozji pastir; kozar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kraguljčar [kragȗljčar]
samostalnik moškega spolakdor se ukvarja z vzrejo sokolov in lovi z njimi; sokolar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kravar [kravár]
samostalnik moškega spolakravji pastir; kravar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kuhar [kȗhar]
samostalnik moškega spolakuhar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
kuharica [kȗharica]
samostalnik ženskega spolakuharica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
likeb [líkeb]
samostalnik moškega spolatočaj, natakar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
listar [lȋstar]
samostalnik moškega spolapismonoša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lǫ̑garski, adj. Waldhüter-: logarska služba, der Forstschutzdienst, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
lokaj [lokȃj]
(lakaj) samostalnik moškega spolaslužabnik, strežaj, lakaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
magistrat -a m državna služba, oblast:
Salon Athenienſerski Krajl je bil sapovedal, de k' Magiſtratu daj. ed. bi ne imel obeniga perpuſtiti temuzh te shlahtne od Roda (IV, 53) ← lat. magistrātus ‛državna služba, oblast’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
majer [májer májerja]
samostalnik moškega spolaoskrbnik posestva; majer
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mástən, -tna, adj. fett; mastna jed; mȃstnọ črevo, der Mast- oder Fettdarm, Cig.; — mit Fett beschmiert; mastna obleka; — mastna zemlja, fetter Boden; mastna služba, fettes Amt, Cig.; mastna nedelja, der Fastnachtssonntag, vzhŠt.; — mastno govoriti, Sauglocken läuten, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
maštalir [maštalír
]
samostalnik moškega spolaglavni konjar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
maštvo [mȃštvo]
samostalnik srednjega spola- duhovniški poklic
- duhovništvo, duhovniki
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
merčun [merčȗn]
samostalnik moškega spolakdor (uradno) ugotavlja ustreznost mer, meric, zlasti prostorninskih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mezgar [mǝzgár]
samostalnik moškega spolagonjač mezgov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mežnar [mẹ́žnar mẹ́žnarja]
samostalnik moškega spolakdor skrbi za cerkveno stavbo; cerkovnik; mežnar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mežnarȋja, f. cerkovnikova hiša ali služba.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mlatič [mlatíč]
samostalnik moškega spolakdor mlati žito; mlatič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
mojškra [mọ́jškra]
samostalnik ženskega spola- spletična
- šivilja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
muštrati [mȗštrati mȗštram]
nedovršni glagolpreverjati sposobnost obveznikov za vojaško službo
PRIMERJAJ: meštrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nadẹ́vati, -vam, -vljem, I.
vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
najemati [najẹ̑mati najẹ̑mam]
nedovršni glagolnajemati delavce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
najemnik [najẹ̑mnik]
samostalnik moškega spolanajet delavec, dninar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nastačila [nastačíla]
samostalnik moškega spola- kdor skrbi za zaloge hrane in njeno pripravo
- vodja poročnega slavja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nedẹ́ljski, adj. sonntägig, Sonntags-; nedeljska služba božja; nedeljske pridige; nedeljsko oblačilo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
nosač [nosáč]
(nošač) samostalnik moškega spolanosač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
obešavec [obẹ́šavǝc]
(obešalec) samostalnik moškega spolarabelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
officium cit. počastitev, molitev (?):
kadar ona je molila Officium tož. ed. Divize MARIAE (IV, 346) ← lat. officium ‛služba, počastitev, pokorščina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
okmašter [ōkmaštǝr
]
samostalnik moškega spolanajvišji služabnik na posestvu, gradu, dvoru
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
opravnȋštvọ, n. opravniški posel, opravniška služba, nk.; das Verwalteramt, Cig.; = upravništvo, die Administration, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
oslar [oslár oslárja]
samostalnik moškega spolakdor goni, vodi osla; oslar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ovčar [ovčár]
samostalnik moškega spolaovčji pastir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pabolček [
]
samostalnik moškega spolaplemičev strežnik; paž
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pagadur [pagadúr pagadúrja]
samostalnik moškega spolakdor skrbi, je odgovoren za zakladnico; zakladnik; blagajnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pastir [pastír]
samostalnik moškega spolapastir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pastirica [pastiríca]
samostalnik ženskega spola- ženska, ki pase; pastirica
- ptica pastirica, LATINSKO: Motacilla ( LATINSKO: flava)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pázən, -zna, adj. 1) Aufsichts-: pȃzna služba, DZ.; — 2) aufmerksam, achtsam, Mur., Cig., Jan., C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pezavt [pẹ́zavt]
(pezovt) samostalnik moškega spolamučitelj, mučilec, rabelj
PRIMERJAJ: pezovec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pezovec [pẹ́zovǝc]
samostalnik moškega spolamučitelj, mučilec, rabelj
PRIMERJAJ: pezavt
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pisar [pisár pisárja]
samostalnik moškega spola- pisar
- pisec
PRIMERJAJ: prigodinski pisar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pisarnik [pisȃrnik]
samostalnik moškega spolapisar v uradu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pisárski, adj. Schreiber-; pisarska služba; p. papir, das Kanzleipapier, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poklic [poklȉc]
samostalnik moškega spolapoklic
PRIMERJAJ: klic
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poljemerec [poljemẹ̑rǝc]
samostalnik moškega spolazemljemerec, geodet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pomerkač [pomerkáč
]
samostalnik moškega spolačuvaj, paznik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pomočnik [pomočník]
samostalnik moškega spola- zavetnik, varuh
- pomočnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
ponósən, -sna, adj. stolz, Cig., Jan., nk.; služba, katere je bil ponosen, Jurč.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
popołdánski, adj. nachmittägig, Nachmittags-; popoldanska služba božja; popoldanski čas, Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
porkulab [porkuláb]
(porkolab) samostalnik moškega spolapoveljnik gradu; gradnik; kastelan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
posel [pósǝu̯ pósla]
samostalnik moškega spolaslužabnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
poslužba [poslȗžba]
samostalnik ženskega spola- služba
- postrežba
PRIMERJAJ: služba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
postreči [postrẹ́či postrẹ́žem]
dovršni glagolpostreči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
postrežba [postrẹ̑žba]
samostalnik ženskega spolapostrežba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pot1 [pọ̑t]
samostalnik moškega spolasel, kurir, glasnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pravosǫ́dnji, adj. Justiz-, Cig., Jan.; pravosodnja služba, der Justizdienst, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pregledavec [pregledȃvǝc]
(pregledalec) samostalnik moškega spolapregledovalec, nadzornik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prekuhec [prekȗhǝc]
samostalnik moškega spolakuhar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
preskrbnik [preskrbník]
samostalnik moškega spolaoskrbovalec, tj. kdor naredi, da kdo dobi, kar potrebuje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prifárən, -rna, adj. zur Pfarre gehörig: prifarni učitelj, Jurč.; prifarna cerkev, die Pfarrkirche, Jurč.; — bei der Pfarrkirche stattfindend: prifarna služba božja, Burg.; — tudi prífaren, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prigodinski pisar [prigodȋnski pisár]
samostalniška zveza moškega spolazgodovinar
PRIMERJAJ: prigodba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
pristavščak [pristȃvščak]
(pristavšek) samostalnik moškega spolaoskrbnik pristave; pristavnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
prlja [pȓlja]
samostalnik ženskega spolahišna dekla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
purovka [pȗrovka]
samostalnik ženskega spolakokošja pastirica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rabelj [rábǝlj rábǝljna]
samostalnik moškega spolarabelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
racunik [racuník]
samostalnik moškega spolazakladnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
razdelnik [razdelník]
samostalnik moškega spolakdor kaj deli, delilec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rihtni hlapec [rȋhtni hlȃpǝc]
samostalniška zveza moškega spolasodni sluga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rožanec [rožánǝc]
samostalnik moškega spolakdor ureja cvetni vrt; vrtnar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
rudar [rudár]
samostalnik moškega spolarudar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sel [sə̏u̯
slȁ
]
samostalnik moškega spolaodposlanec, sel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
skednjar [skǝdnjár]
samostalnik moškega spolaupravnik graščakove kašče, shrambe, ki skrbi za prihodke, priliv dajatev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
skrivnovedež [skrivnovẹ̑dež]
samostalnik moškega spolatajnik, tj. kdor opravlja zaupne pisarske posle
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
složba gl. služba ♦ P: 1 (KB 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sluga [slúga]
samostalnik moškega spolasuženj, sluga, hlapec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sluzba gl. služba ♦ P: 2 (TAr 1562, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služ [služba] sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služabnica [služȃbnica]
samostalnik ženskega spolaslužabnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služabnik [služȃbnik]
samostalnik moškega spolaslužabnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služabnost [služábnost]
samostalnik ženskega spolaslužabniškost, služabniški stan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.-Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slǜžba -e ž 1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663 2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21 3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1 4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služba [slȗžba]
samostalnik ženskega spolaslužba, postrežba
PRIMERJAJ: poslužba, velike službe
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služba (služba, šlužba) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
služba ž, F
64,
administratio, ſlushba, ſtréẛhba, opravilu;
candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni
ſluṡhbi naménîen, Bermar;
cultus dei, ſluṡhba boṡhya;
famulatus, -us, ſluṡhba, hlapzhuvanîe;
functio, opravilu, ena
ſluṡhba;
officia retinere, ſluṡhbe obderṡhati;
officium, ſluṡhba, opravilu;
perfungi, s'fliſſom doparneſti,
ſluṡhbam ſtreizhi;
servitium, -tÿ, ſluṡhba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo:
Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga:
Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav:
sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služba -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služba sam. ž ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
slȗžbica, f. dem. služba; kleiner Dienst; das Ämtchen, Cig.; tudi: službíca, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služiba gl. služba ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
služiti [služīti slúžim]
nedovršni glagolbiti v službi, služiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
smrkolin [smrkolȋn]
samostalnik moškega spolastrežaj, paž
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sołdačȋja, f. = vojaška služba, Prip.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
strẹ́zati, -am, vb. impf. = streči 8): accompagnieren (in der Musik), Cig.; — s. se = streči se: da se bo služba pravočasno strezala, zum Zwecke des rechtzeitigen Ineinandergreifens des Betriebes, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
strežnik [strẹ̑žnik]
samostalnik moškega spolastrežnik, strežaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
suženj [súžǝnj]
samostalnik moškega spolasuženj
PRIMERJAJ: sužnjik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sužnjik [súžnjik]
samostalnik moškega spolasuženj
PRIMERJAJ: suženj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
sužnost [súžnost]
samostalnik ženskega spolasužnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
svinjar [svinjár]
samostalnik moškega spolasvinjski pastir; svinjar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
škǫ́flji, adj. des Bischofs-, bischöflich: š. hlapec, škoflje dekle, Trub.; škoflja služba, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šlužba samostalnik ženskega spolaGLEJ: služba
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
šlužba
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šlužba gl. služba ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
špendir [špendír]
samostalnik moškega spolaupravitelj zaloge živil
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
šribar [šrȋbar]
samostalnik moškega spolapisar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
taravt [tāravt]
samostalnik moškega spolamučitelj, rabelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
trinog2 [trínog
]
samostalnik moškega spolakdor muči; rabelj; mučitelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
udinj [udȋnj]
samostalnik moškega spola- plačilo za delo
- najem delavca
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
udinjati [udȋnjati udȋnjam]
dovršni glagolvzeti v službo, najeti delavca
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
udinjevanje [udȋnjevanje]
samostalnik srednjega spolaslužba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
usrane [usranȅ usranẹ́ta]
samostalnik moškega spolačistilec stranišč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
valpet [vāu̯pet]
samostalnik moškega spolanadzornik tlačanov pri delu; valpet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vę́rən, -rna, adj. 1) gläubig; verno ljudstvo; — 2) treu, Cig., Jan., nk.; — 3) aufmerksam: verna služba, Burg.; verno gledati, aufmerksam ansehen; gledal ji je verno v obraz, Erj. (Izb. sp.); verno poslušati koga, jemanden aufmerksam, andächtig anhören.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vratar [vratár]
samostalnik moškega spolačuvaj vrat; vratar; portir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vratariti [vratáriti vratȃrim]
nedovršni glagolodpirati in zapirati vrata
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
vrtnar [vrtnár]
samostalnik moškega spolakdor ureja vrt; vrtnar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
založniščar [založníščar
]
samostalnik moškega spolakdor skrbi, je odgovoren za zakladnico; zakladnik; blagajnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zaplečnik [zaplẹ̑čnik]
samostalnik moškega spolastrežnik, lakaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
zdržávati -am nedov. 1. ohranjati: je trbej vſzrczi zdr'závati KŠ 1754; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; Dokecs nam 'zitek zdr'záva BRM 1823, 26; Zitka vernoſzt zdr'závamo BRM 1823, 3; I zvejzde Zdr'závajo poti ſzvoje BKM 1789, 5; I zdr'závajte vu ſzrdczi, Ka vam veli ta Bo'za rêcs BRM 1823, 43; Csi bos nas grejh zdr'závao KŠ 1754, 68 2. izpolnjevati: Vcſite je zdr'závati vſza, ſtera ſzam vám zapovedao KŠ 1754, 131; ſterakoli bodo vám pravili zdr'závati KŠ 1771, 75; mam vervati, Zapoved zdr'závati BRM 1823, 7; cslovek ne more zapouvedi zdr'sávati KOJ 1845, 77; Ár csi gli pravdo zvuna zdelom zdr'závas KŠ 1771, 437; I, ki zdr'záva zapouvidi nyegove KŠ 1771, 731; cſi nyegove zapouvidi zdr'závamo KŠ 1754, 84; csi zapouvidi nyegove zdr'závamo KŠ 1771, 727; i zdr'závate tadánke lüdi prajoucsi maſzline KŠ 1771, 123; i moje ſzoudbe zdr'závate KŠ 1754, 96; ſteri té zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; Zapoved nyega zdr'závaj BRM 1823, 3; i ſzoudbe moje zdr'závajte KŠ 1754, 70; zapouvidi moje zdr'závajte KŠ 1771, 314; naj zdr'závajo Moj'zeſovo právdo KŠ 1771, 388; csi bode ſto rejcs mojo zdr'závao KŠ 1771, 295 3. vsebovati: kotera deſzét Boſi zapoveidi vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ſtera dvouje dugovány vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 198; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; Táksa jesztvina, stera malo zdr'záva z-toga, ka je potrebno AIP 1876, br. 3, 6; Káksi návuk zdr'závajo knige KŠ 1754, 5; knig, stere toti vu szebi zdr'sávajo summo Vere KOJ 1833, XV; Ete knige vſze vu ſzebi zdr'závajo, ka je nám na zvelicsanye potrejbno KŠ 1754, 3 4. zadrževati: i zdr'závali ſzo ga, da bi ne odhájao od nyih KŠ 1771, 178; naj zdr'záva jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1771, 709; I zdaj, ka ga zdr'záva, znáte KŠ 1771, 628 5. varovati: Daj, da tvoje trplenye i mené od zla zdr'záva KAJ 1848, 101; Ár ſze je Herodes bojao Ivana i zdr'závao ga je KŠ 1771, 119 6. reševati: vö ſzo ga sli zdr'závat KŠ 1771, 110; jeli ga pride Eliás zdr'závat KŠ 1771, 96 zdržávati se tudi zderžávati se -am se 1. vzdrževati se: Od zadomescsávanya ſze zdr'závati KŠ 1754, 170; Od manye lagove rejcsi ſze zdr'sávati SŠ 1796, 92; ki ſze bori, od vſzega ſze zdr'záva KŠ 1771, 507; záto vendar sze mládi Milan zdr'záva med bojnike idti AIP 1876, br. 8, 7; naj ſze zdr'závajo od oſzkrunyenyá bolvanov KŠ 1771, 389; Naj ſze zadr'závate od bolvanom polo'zenoga KŠ 1771, 39; ino ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KM 1790, 111; zdr'závajte ſze od práznoſzti KŠ 1754, 70 2. zadrževati se, živeti kje: Zdr'záva se v severnom morji AI 1878, 22; Opice se v velki logáj zdr'žávajo AI 1878, 7 3. obhajati, opravljati: Cérkev .. Vu nyój se boža slüžba zderžáva BJ 1886, 20 4. biti vsebovan: kotera ſze vBosjoj ſzvétoi zapoveidi zderſáva TF 1715, 31; drüga zapovid, vu etoj rejcsi ſze zdr'záva KŠ 1771, 478; naj ta hüda od náſz odvrné, ſtera ſze veti ſeden prosnyaj zdr'závajo KŠ 1754, 155; Gde ſze zdr'sávajo ona náj bole, ſtera vörvati more KMK 1780, 6 5. hraniti se, biti: Ka je pa tiſzto za rejcs vſteroj ſze ta voda zdr'záva KŠ 1754, 187 zdržavajóuči -a -e 1. ohranjajoč: Ár Farizeuske ne jejjo, zdr'závajoucsi tadánke ti ſztariſſi KŠ 1771, 122; tim zdr'závajoucsim závezek nyegov TA 1848, 19; angyele, zdr'závajoucse ſtiri vötre te zemlé KŠ 1771, 778 2. izpolnjujoč: naj zdr'sávajoucſi tvoje zapouvidi vidi KM 1783, 127; ſzam ſzprorokmi bratmi tvojimi i zdr'závajoucsimi ricsi knig eti KŠ 1771, 808 zdržávani -a -o zadržan: Ocsi nyidva ſzo pa zdr'závane bilé KŠ 1771, 255
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žagredar [žágredar]
(žagradar) samostalnik moškega spolakdor skrbi za oblačila, predmete, red v zakristiji; zakristan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.
žold [žȏu̯d
]
samostalnik moškega spolavojska, vojaštvo, vojaška služba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.