smél -a -o [smel in smeu̯] prid., smélejši (ẹ̑ ẹ́) knjiž. pogumen, hraber: smel človek;
biti, postajati smel / fant smelih oči / postavil je vrsto smelih vprašanj drznihsmélo prisl.:
smelo iti naprej; smelo trditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.