gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdóvi tudi gôzdi tudi gózdi (ȍ ó; ọ̑) - 1. z drevjem strnjeno porasel svet: nad hišo se razprostira gozd; iti v gozd po drva; hoditi po gozdu; delati, živeti v gozdu; temni, zeleni gozdovi; gozdovi in travniki; prodal je več arov gozda / bukov, hrastov, smrekov gozd; iglasti, listnati gozd; tropski gozd
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: gozd zarašča pašnik; vihar je hudo opustošil gozd; pokrajina je porasla z bukovimi gozdovi / izkoriščati gozd; krčiti, trebiti gozd
♦ gozd. črni gozd z iglastim drevjem; enodobni gozd ki ima drevesa približno enake starosti; mešani gozd v katerem raste več drevesnih vrst; varovalni gozd ki varuje zemljišče pred erozijo - 2. ekspr., z rodilnikom velika množina pokonci stoječih predmetov: gozd tovarniških dimnikov; po strehah je cel gozd televizijskih anten
● zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; pog. oče je bil dve leti v gozdu pri partizanih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smrékov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na smreko: smrekov les;
smrekovi storži;
suhe smrekove iglice;
gredo je pokrila s smrekovimi vejami;
smrekovo lubje / smrekov gozd / smrekov med; inhalirati smrekovo olje / smrekovo pohištvo
♦ zool. smrekov kapar; smrekov lubadar; smrekov prelec prelec, katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lés -á stil. -a m (ẹ̑) - 1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov: pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago; les poka, strohni, se suši; impregnirati les; sekati, skobljati, žagati les; škodljivci uničujejo les; uporabljati les za izdelavo orodja; vrezati črke v les; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les; les je grčav, mehek, trd; kos lesa; lastnosti, struktura lesa; obdelava, predelava lesa; vrste lesa; kip je iz lesa; palice iz različnega lesa iz različnih vrst lesa; grče, razpoke v lesu; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati ne pride v stik z zrakom; rezbariti v lesu iz lesa
// mn.: eksotični lesovi vrste eksotičnega lesa; lesovi svetle barve - 2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo: izvažati les; spravljati les iz gozda; spuščati les po drči; delavci zlagajo les; kubični meter lesa; skladovnice lesa na žagi; trgovina z lesom / gradbeni les za gradnje ali za pomožne konstrukcije; stavbni les za lesene konstrukcije v stavbi; tesani, žagani les; les za kurjavo
- 3. redko gozdna drevesa, gozdno drevje: posekati les in ga pripraviti za žago; pridelovanje drobnega lesa; sečnja lesa / tak les raste povsod tako drevo, tak grm; goji topolov les topolovo drevje
- 4. nav. mn., knjiž. gozd: les šumi; veter je bučal skozi lesove; iti po drva v les; mračni lesi / les zarašča pašnike
● žarg., um. umetnik tokrat razstavlja samo les umetniške izdelke iz lesa; on je iz drugačnega lesa kot jaz (po naravi) drugačen; pog., ekspr. biti (malo) čez les čudaški, neumen; vznes. Kristus visi razpet na lesu v krščanskem okolju na križu; gostinska soba je vsa v lesu stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa v krščanskem okolju vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo; nar. gadov les grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika; nar. kačji les grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita; nar. pasji ali volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; star. popotni les popotna palica
♦ agr. rastni, rodni les; bot. božji les zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; gozd. črni les les iglastega drevja; okrogli les ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; pozni les gostejša plast lesa v letnici; prodati stoječi les ali les na panju gozdna drevesa, ki še niso posekana; kem. suha destilacija lesa; les. les dela se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage; jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mehki, trdi les; tehnični les ves les razen drv; pohištvo iz upognjenega lesa omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi; vezani les vezane in panelne plošče; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino; teh. celulozni les za pridobivanje celuloze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smrékovec -vca m (ẹ́) - 1. redko smrekov gozd: hoditi po smrekovcu
- 2. čeb. smrekov med: hojevec in smrekovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smréčnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozd
● redko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smrečína in smréčina -e ž (í; ẹ̄) redko smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
gozdìč -íča stil. gózdič -a m (ȉ í; ọ̑) manjšalnica od gozd: pot vodi skozi gozdič;
skrili so se v gozdič ob cesti;
borov, smrekov gozdič;
gozdiči in polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sestòj -ôja [səs in ses] m (ȍ ó) gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja;
čistiti, redčiti sestoj;
bukov, hrastov, smrekov sestoj;
sestoj črnega bora;
gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vrháč -a m (á) gozd. odžagani del debla pri vrhu: obsekavati, razžagati vrhače;
tanek smrekov vrhač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smréčevje -a s (ẹ̑) redko smrekov gozd: iz smrečevja se je oglasila šoja;
gosto, nizko smrečevje / smrečevje na pobočju se suši smrekovo drevje; pokriti gredo s smrečevjem s smrekovimi vejami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smréčje -a s (ẹ̑) smrekov gozd: hoditi skozi smrečje / hribi, porasli s smrečjem s smrekovim drevjem // smrekove veje: zavarovati gredo s smrečjem; venec iz smrečja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
smrékovje -a s (ẹ́) smrekov gozd: na poseki je bilo še svetlo, v smrekovju pa temno;
gosto, mlado smrekovje / lovila sta se med smrekovjem med smrekovim drevjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.