smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smŕt2 povdk. (ȓ) poud. ~ je poslušati tako govorjenje |zelo neprijetno, mučno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
éksitus -a m, pojm. (ẹ̑) zdrav. smrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
matílda -e ž (ȋ) šalj. |smrt|: ~ ga je pobrala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèhumán -a -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ predpis; omilj. dočakati ~ konec |nasilno smrt|; poud. nehuman do koga biti ~ ~ podrejenih |nečloveški|nèhumánost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nìt níti ž, daj., tož. dv. tudi nítima (ȉ ȋ) sukati ~; bombažna ~; gumijasta ~; knj. pog.: vdeti ~ v šivanko sukanec; fižol brez ~i brez žil; mišične ~i mišična vlakna; poud.: rdeča ~ v pogovoru |bistveni sestavni del|; pretrgati ~ življenja |povzročiti smrt|; zdrav. kirurška ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
odhòd -óda m, pojm. (ȍ ọ́) ~ ladje; ~ iz mesta; ~ k vojakom; omilj. njegov ~ s tega sveta |smrt|; števn. ob, pri ~u z doma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
óni -a -o kaz. vrst. zaim. najbolj oddaljenega (ọ̑) ~ gospod v kočiji je bil cesar; ~a hiša ob potoku; ~a poslednja skrivnost življenja; oditi s tega sveta na ~ega; Nekaj vpitja se je slišalo z ~e strani Save; To je ~ človek, kako se že pišeóni -ega m, člov. (ọ̑) Ti boš povabljen, ~ pa ne; Z ~im je hodila več let; Prebivalci so bili deloma kmetje deloma delavci. Onih je bilo manj, so pa bili bolj premožni; Ali ~ ne pride? |določena oseba|óna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je spet telefonirala; poud. ~ s koso |smrt|óno -ega s, pojm. (ọ̑) ukvarjati se s tem in ~im; psih. človekovo ~ |id|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
preminútje -a s, pojm. (ȗ) neobč. smrt: ~ velikega pesnika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
smrtnják -a m (á) neobč. smrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosedespráviti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
teptáti -ám [tudi tə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; teptánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ rože; poud.: Konji ~ajo ranjence |jim povzročajo hude poškodbe, smrt|; ~ zakone |kršiti, prelamljati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žálost -i ž, pojm. (á) od ~i se razjokati; ~ slovesa; ~ za minulimi časi; V neizmerni ~i sporočamo |v osmrtnicah|; ~ v hiši |smrt, nesreča|; dan ~i |žalovanja|; Pogreb bo izpred hiše ~i; poud.: ~ jeseni |neprijetnost, sivina|; ~ pokrajine |enoličnost, pustost|; člov., poud. Pusti to ~ pri miru |dolgočasnega človeka|na žálost čustvov. člen. zv. (á) žal: ~ ~ je to nemogoče; Ali ste ga izgubili? -Na žalost; Ali se je vrnil? -Na žalost ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
žêna -e tudi žêna -é ž, člov., druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́; é ẹ̑) imeti za ~o Korošico; vzeti za ~o; moralna podoba ~e matere; publ. upoštevati pobude žen žensk; pesn. bela ~ smrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
alegorizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; alegorizíranje (ȋ) |prikazovati, izražati v prispodobi|: kaj ~ smrt, pravico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
blág -a -o; blážji -a -e (ȃ á á; ȃ; á; ȃ) ~ človek; njen ~i glasblági -a -o (á; ȃ) zdrav. ~a smrtblágo -ega s, pojm. (á; ȃ) reči kaj ~egablágost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bòj bôja m z -em pojm. (ȍ ó) med ~em umreti; ~ na življenje in smrt; ~ za obstanek; poud. smrtni ~ |umiranje|; števn. verski ~i; poud. duševni ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bóter -tra m, člov. (ọ́) biti komu ~; iti za ~a; pokr. Kam greste, ~ stricbótra -e ž, člov. (ọ́) biti za ~o; pokr. Dober dan, ~ teta; pesn. ~ smrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
evtanazíjski -a -o (ȋ) zdrav. ~a smrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
heroínski -a -o (ȋ) ~a smrt
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
izmúčen -a -o; bolj ~ (ȗ) biti na smrt ~izmúčenost -i ž, pojm. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
iztíriti -im dov. iztírjen -a; iztírjenje (í ȋ) kaj Diverzanti so iztirili vlak; poud. iztiriti koga Otrokova smrt jo je iztirila |spravila iz duševnega ravnotežja|; Lokomotiva je iztirila se je iztirilaiztíriti se -im se (í ȋ) Zaradi plazu se je lokomotiva iztirila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
konstatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konstatíranje (ȋ) ugotoviti, dognati: kaj Zdravnik je konstatiral njegovo smrt; ~, da domneva ne drži
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
maščeváti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; maščevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ krivicomaščeváti se -újem se (á ȗ) komu ~ ~ sovražnikom; maščevati se za koga/kaj ~ ~ ~ bratovo smrt; maščevati se nad kom ~ ~ ~ nedolžnim prebivalstvom; Malomarnost pri delu se bo pozneje še maščevala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
mnóg -a -o mnog. količ. zaim. (ọ̑) marsikateri: ~ človek gre tod mimo; ~i ljudje ne vedo več, kaj hočejo; ~a želja se nam ni izpolnila; ~e ženske so šle za dojilje v Egipt; pred ~imi leti velikomnógi -ega m, člov. (ọ̑) S te stene je ~ zdrsnil v smrt marsikaterimnóga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ọ̑) ~ je umrla prezgodaj marsikatera
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nenáden -dna -o (ȃ) ~ napad; Njegova smrt je bila ~anenádnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obsójen -a -o (ọ́) na kaj biti ~ ~ več let zapora; publ. biti ~ ~ neuspeh; po krivem ~obsójeni -ega m, člov. (ọ́) pobeg na smrt ~egaobsójenost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obžalováti -újem nedov. obžalován -a; obžalovánje; drugo gl. žalovati (á ȗ) koga/kaj ~ krivdo; ~ očetovo smrt; poud. ~ sodelavca zaradi nesreče |pomilovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
odrešíti in odréšiti -im dov. odrešênje; drugo gl. rešiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj Kraljevič je odrešil začarano princeso; omilj. Smrt ga je odrešila |umrl je|; poud. odrešiti koga/kaj česa ~ bolnika trpljenja |rešiti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
onesmísliti -im dov. onesmíšljen -a in onesmísljen -a in onesmíslen -a (í ȋ; ȋ) komu kaj Sinova smrt mu je onesmislila življenjeonesmísliti se -ím se (í ȋ; ȋ) Njegovo pisanje se je v zadnjem času onesmislilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
orópati -am dov. -an -ana; orópanje (ọ̑) ~ trgovino izropati; oropati koga česa ~ koga denarja; poud. ~ otroka ljubezni |povzročiti, da je nima|; poud. oropati koga za kaj ~ mlade za iluzije |prikrajšati|; oropati komu koga/kaj ~ bogatašu hišo izropati; poud. Smrt mu je oropala očeta |Oče mu je umrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
personificíran -a -o (ȋ) poosebljen: ~a smrt; poud. Dekle je ~a ljubkost |je zelo ljubko|personificíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pokosíti -ím dov. pokósil -íla, nam. pokosít/pokosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) koga/kaj ~ travnik; poud. Pokosila ga je smrt |Umrl je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
razdvojíti -ím dov. razdvójil -íla, nam. razdvojít/razdvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pretepača; ~ stranko; neobč. Tudi smrt naju ne more ~ ločitirazdvojíti se -ím se (í/ȋ í) Podjetje se je razdvojilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
skrušíti in skrúšiti -im in skrúšiti -im dov. skrúšenje; drugo gl. krušiti (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) koga/kaj poud. Materina smrt jo je skrušila |prizadela|; redk. ~ zid odkrušitiskrušíti se in skrúšiti se -im se in skrúšiti se -im se (í/ȋ/ú ú; ú; ú ȗ) poud. ~ ~ ob slabi novici |užalostiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sòcêsar -árja m s -em člov. (ȍé ȍá) smrt ~asòcesárjev -a -o (ȍá)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
stotér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |stotih vrst|: opis ~ih rastlin; poud. Obala je razčlenjena s ~imi zalivčki |z neštetimi|stotéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. povzročiti smrt ~ih |številnih ljudi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tisočér -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) |tisočih vrst|: seznam ~ih rastlin; poud. slišati odobravanje iz ~ih ust |iz številnih|; publ. dežela ~ih jezer |Finska|tisočéri -ih m mn., člov. (ẹ̑) poud. Pretresla jih je smrt ~ih |številnih ljudi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vál -a m, dv. -ôva -ôv tudi vála; mn. -ôvi -ôv tudi váli (ȃ) rešiti koga iz ~ov; plavati na ~u; svetlobni ~ovi; novi ~ovi v glasbi; avt. žarg. zeleni ~ |usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih|; fiz. elektromagnetni ~ovi; poud.: ~ovi žitnega polja |žitno polje|; ~ beguncev |veliko|; zajeziti stavkovni ~ |stavke|; najti smrt v ~ovih |utoniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zadušítev -tve ž, pojm. (ȋ) smrt zaradi ~e; ~ s plinom; poud. ~ upora |zatrtje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zalotíti in zalótiti -im dov. zalóti -te in -íte; zalótil -íla, zalótit, zalóten -a; zalótenje; (zalótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ vlomilca; poud. Nevihta nas je zalotila na planem |dobila, presenetila|; zalotiti koga pri čem ~ učenca pri prepisovanjuzalotíti se in zalótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) poud. pri čem ~ ~ ~ misli na smrt |nepričakovano zavedeti se smrti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zatêči -têčem dov.; drugo gl. teči (é) Gleženj je po udarcu zatekel; poud. zateči koga ~ tatu pri kraji |zalotiti, ujeti|; Sredi dela ga je zatekla smrt |je umrl|zatêči se -têčem se (é) ~ ~ pred dežjem pod streho; zateči se k/h komu/čemu po kaj ~ ~ k zdravniku po pomoč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zboléti -ím dov.; drugo gl. boleti (ẹ́ í) na čem ~ ~ ledvicah; zboleti za čim ~ ~ rakom; na smrt ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zêmeljsko tudi zémeljsko [mə] primer. prisl. (é/ȇ; ẹ̑) Na smrt gleda precej ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.