sočúten -tna -o prid.(ū) ki čuti, ima sočutje: sočuten človek // ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed sočútno prisl.:
sočutno ga je poslušal; sam.:, um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.