sóčno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ zelen; poud.: ~ preklinjati |nespodobno|; pripovedovati |slikovito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.

sóčno prisl.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024

sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; ekspr. drevje je že sočno muževno

sóčno prisl.:
sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.