sočúten -tna -o prid. (ū) ki čuti, ima sočutje: sočuten človek
// ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed

sočútno prisl.: sočutno ga je poslušal; sam.: um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.