sôba -e ž (ó)
prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi
a) kot del stanovanja ali stanovanje: stanovanje obsega dve sobi, kuhinjo, predsobo, kopalnico in shrambo; oddati sobo v najem; opremiti, prezračiti sobo; iti iz sobe; podstrešna, vogalna soba; svetla, visoka soba; soba z oknom na dvorišče; soba in kabinet / pobeliti, pomesti, zakleniti sobo / ekspr. vsa soba se je zasmejala vsi ljudje v sobi / delovna, otroška soba; dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; gospodinjska soba prostor za opravljanje gospodinjskih del, zlasti likanja, šivanja, zlaganja perila; lovska soba okrašena z lovskimi trofejami; soba za goste
b) kot del hiše, stavbe sploh: muzej ima dvajset sob; v tej sobi je skladišče; računovodstvo je v sobi na koncu hodnika; soba št. 213 / bolniška, gostilniška soba; dežurna soba za tistega, ki je dežuren; rezervirati v hotelu enoposteljno sobo s kopalnico; hotelska soba; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbi; pevska, sejna soba; več let je živel v samski sobi; posebna soba nekdaj navadno manjša gostilniška soba, namenjena za družbeno, družabno višje stoječe goste; spominska soba z razstavljenimi predmeti, dokumenti v spomin na določeno osebo, dogodek / varna soba zaprt prostor, namenjen narkomanom, kjer je z medicinskim, strokovnim nadzorom poskrbljeno za varnejše uživanje mamil; prostor, primeren, ustrezno urejen za zaslišanje otrok, žrtev nasilja
♦ med. izolirna soba za izolacijo bolnikov z nalezljivo boleznijo; soba za intenzivno nego; rad. gluha soba s posebno oblogo opremljena soba, da v njej ni odmeva; tur. zasebna turistična soba
// pohištvo za tak prostor: pripeljati sobo / sestavljati dnevno, otroško sobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sôba -e ž (ó) iti iz ~e; enoposteljna hotelska ~; ~ za goste; ~ št. 2; poud. Vsa ~ se je smejala |vsi ljudje v sobi|; prakt.sp. sestavljati dnevno ~o |pohištvo za dnevno sobo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sôba -e ž
prostor, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudipojmovnik
SINONIMI:
slabš. beznica, star. hram, knj.izroč. izba, zastar. stanica
GLEJ ŠE: biljardnica, predsoba, predsoba, čakalnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

sóba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sóba, f. das Zimmer, Cig., Jan., nk.; — (bolje: sǫ́ba, Cv.); iz madž. szoba, in to iz stvn. stuba, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

soba
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

soba gl. cimer, podstražnica

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

soba ► ˈsoːba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dnevna soba

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kméčka sôba -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

podstrešna soba

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sôba s štírimi (vráti) -e -- -- (--) ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zímska sôba -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zímska sôba -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 14