píhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024