bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.
2.
kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol
1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.
2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.
3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

izgíniti -em in zgíniti -em dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

izgubíti se -ím se tudi zgubíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

kopáti se kópljem se tudi -ám se nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

odíti -ídem dovršni glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

odsévati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj kazati se, odbijati se od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Plameni se odsevajo v njegovih očeh.
2.
kdo/kaj kazati, izražati od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Nasmeh je odseval radost in srečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.
3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

pojáviti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati
(Na trgu) so se pojavili novi izdelki.
1.1.
kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.
2.
kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

pokázati se tudi pokazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: kázati se 1
2.
kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je pokazal gospodar.
3.
kdo/kaj predstaviti se
Pokazal se je /s sprehajalno palico in v ponošenem cilindru/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

pokríti -kríjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(S šalom) se je pokril /čez glavo/.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-o
Čelo so (mu) pokrili gosti lasje.
3.
v oslabljenem pomenu kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je pokrila obraz.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo pokrili stroški za natečaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.
3.
navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.
4.
navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.
5.
navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?
6.
kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.
7.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

prikázati se tudi prikazáti se -kážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Izza hiše) se je prikazal gospodar.
2.
iz religije kdo/kaj nematerialno pojaviti se
Marija se (jim) je že večkrat prikazala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

priklícati -klíčem dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/nad/pod kaj / kam
/Po telefonu/ jih ni mogel priklicati domov.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dobiti, doseči koga/kaj
Prvo sonce je priklicalo zvončke (iz zemlje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

sévati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj sijati od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Sonce (jim) seva naravnost v oči.
2.
iz fizike kdo/kaj svetlobno oddajati
Tovrstne naprave lahko sevajo elektromagnetne valove ali delce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

sijáti -síjem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj odbijati svetlobo od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje
Sonce (jim) sije naravnost v oči.
2.
čustvenostno kdo/kaj kazati, izražati močno čustveno vznemirjenost od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje
Fant je kar sijal /od ponosa in sreče/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.
2.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.
2.1.
kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.
3.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.
3.1.
kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.
3.2.
kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.
4.
kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).
4.1.
kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.
4.2.
kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.
5.
kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).
6.
kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.
8.
publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

stopíti2 -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Različne tablete si je morala stopiti (v vodi).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj v tekoče stanje
Živo srebro stopi zlato /kot vosek/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

tájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
v zvezi z led, sneg kdo/kaj delati kaj tekoče in navadno sprejemljivejše
Sonce (jim) je tajalo potreben led (že pri temperaturah samo malenkost čez plus).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

talíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
kdo/kaj delati kaj tekoče
To rudo so /navadno/ talili (pri zelo visokih temperaturah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.
2.
kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

vplívati na -am na nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju
Ona je vplivala nanj.
1.1.
kdo/kaj delovati
Oni vplivajo (nanj) /z besedo in zgledom/.
2.
kdo/kaj delovati na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer
Rezultati gospodarske reforme so vplivali na družbeni razvoj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

vstáti vstánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.
9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

vzíti1 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.
2.
neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

zaíti -ídem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.
1.1.
nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.
2.
nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.
3.1.
nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

Število zadetkov: 30