sopáren1 -rna -o prid. (á ā) ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu
// neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni rovi v rudniku
 
soparna vročina neprijetno vlažna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

vròč tudi vróč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́) 
  1. 1. ki ima razmeroma visoko temperaturo: vroč likalnik; vroča juha, voda / vroči poletni dnevi; vroča poletja in mrzle zime / vroči kraji z visoko povprečno temperaturo
    // ki vzbuja, povzroča občutek vročine: pihal je vroč veter; sonce je že vroče / vroča volnena obleka / začutiti vročo bolečino pri srcu pekočo, žgočo
  2. 2. pri katerem zaradi telesnega napora nastopi potenje, pride do večjega dotoka krvi v žile: vroč konj ne sme piti mrzle vode; ves vroč je prišel na vrh; bil je vroč od teka
    // ki ima višjo telesno temperaturo, kot je navadno: potipal mu je čelo, bilo je vroče; vneto mesto je vroče / otrok je vroč in težko diha
  3. 3. ekspr. strasten, čuten: vroč ljubimec; tako vroče dekle ga ne bo čakalo / vroč objem, pogled, poljub
    // ki se hitro razburi, čustveno razvname: nagli in vroči ljudje / vroč temperament / vroča kri mu ni dala miru vzkipljiva narava; ima vročo kri, je vroče krvi je vzkipljiv
    // navdušen, vnet: postal je vroč privrženec novega gibanja; bil je vroč za pravično stvar
  4. 4. ekspr. oster, nepopustljiv: imeti vroč pogovor s kom; vroča polemika, razprava o čem; vroče prerekanje / vroč pretep; vroča seja / vroča agitacija
    // ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: vroča ljubezen; vroča želja; vroče upanje / vroča molitev, prošnja
  5. 5. ekspr. zaradi velike intenzivnosti določene dejavnosti nevaren, neprijeten: med vojno je bil poročevalec na najbolj vročih krajih / hriboviti svet je postal za okupatorja vroče področje / bližajo se vroči časi; jutri bodo imeli v šoli vroč dan
  6. 6. publ. ki v določenem času, kraju zelo prizadeva, vznemirja koga: vroči družbeni problemi / vzklikati vroča gesla politično nezaželena, nevarna; izogibati se vročih tem / ob gradnji šole je postalo vroče tudi vprašanje vodovoda pereče
  7. 7. teh. pri katerem je kovina v razbeljenem stanju: vroče kovanje, valjanje, vlečenje
    ● 
    publ. vroči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. vroče barve živo rdeče, oranžne; ekspr. nosi vroče hlačke zelo kratke; ekspr. vročo kašo so mu skuhali povzročili so, da je v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. konj vroče krvi isker, živahen; ekspr. še vroča novica novica o stvari, ki se je pravkar zgodila; ekspr. preiskava ga je pripeljala na vročo sled sled, ki vodi k razkritju česa; žarg. pošiljka je vsebovala vroče blago tihotapsko, prepovedano; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost
    ♦ 
    agr. vroči gnoj živalski gnoj, ki se hitro razkraja in pri tem močno segreje; ekon. vroči denar kratkoročni denarni prihranki, ki prehajajo z enega denarnega trga na drugi glede na večjo donosnost in varnost; gastr. vroče polnjenje polnjenje, pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre; jur. vroči žig žig, narejen z vročim predmetom; metal. vroče cinkanje cinkanje s pomakanjem v raztaljen cink; rad. vroča vaja vaja v studiu s priključenimi aparaturami; teh. vroči laki laki, ki se nanašajo v vročem stanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zgostíti -ím dov., zgóstil (ī í) 
  1. 1. narediti (bolj) gosto: zgostiti belež, malto; zgostiti juho z jajcem / zgostiti mrežo, tkanje / redko zgostiti obiske pogosteje priti na obisk
  2. 2. ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: znake je treba bolj zgostiti / zgostiti besedilo; poglavja bi se dala brez škode zgostiti / svoje izsledke je zgostil v tri točke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

ozráčje -a (ȃ) 
  1. 1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju
    // zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo; razgreto, soparno, ekspr. težko ozračje; tistega dne je bilo ozračje jasno in mirno; onesnaženost ozračja / narediti, ustvariti umetno ozračje v satelitu; pren. ozračje v dvorani je bilo napeto, ekspr. naelektreno
     
    meteor. labilno ozračje v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte
  2. 2. navadno s prilastkom kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: zna ustvarjati domače, prijetno ozračje; živi v mirnem, prijateljskem, sovražnem ozračju / delovno, ustvarjalno ozračje
     
    ekspr. začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil
    // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: izčistiti ozračje javnega življenja; duhovno, kulturno, politično ozračje; ozračje moderne dobe / v romanu je dobro prikazano zgodovinsko ozračje
    // publ. razmere, okoliščine: zdaj je ozračje za sporazum najbolj ugodno; politično razgibano ozračje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

zagáten1 -tna -o prid. (á āekspr.  
  1. 1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah
  2. 2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko
  3. 3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno vreme
    // neprijeten, moreč: zavladal je zagaten molk; zagatna tišina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

píkati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo
  2. 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo
  3. 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika
  4. 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami
    // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj
  5. 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika
    ● 
    ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

znojíti se -ím se nedov. (ī í) 
  1. 1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo
  2. 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila
  3. 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

neznôsen -sna -o prid., neznôsnejši (ó ō) 
  1. 1. ki se ne da prenašati: neznosne bolečine ima; vročina je postajala neznosna; razmerje med njima je vsak dan bolj neznosno / ekspr. to je pa res neznosen človek neprijeten, zoprn
    // ekspr. neprimeren, slab: je v neznosnem položaju; neznosne stanovanjske razmere / neznosno sovraštvo je začutil do nje zelo veliko
  2. 2. ekspr. slab, nekvaliteten: neznosna povest je to; umetniško neznosna režija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

préjkone prisl. (ẹ̑) knjiž. najbrž, menda: soparno je, prejkone bo nevihta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

 medm. (ȕ) izraža zoprnost: pu, kako je tu soparno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

sápica -e ž (á) manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice
 
ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

Število zadetkov: 11