Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
1. manjša, globlja vdolbina, navadno v valovitem svetu: soteska se na koncu razširi v majhno globel; hiše se stiskajo v majhni globeli; taborili so v gozdni globeli; pren., pesn. globeli človeških src
2. knjiž. jamica, vdolbina: oči so mu izstopile iz globeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Zanima me, kako se pravilno zapiše Blejski vintgar (Blejski vintgar ali Blejski Vintgar ali je pravilno samo poimenovanje Vintgar).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nanašajoč se na kanjon: približal se je kanjonskemu robu / kanjonsko območje Kolorada / kanjonska dolina, soteska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil / navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja
// navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega romarskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev
2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod
// navadno s prilastkom ta del
a) glede na gospodarsko usmerjenost: znan industrijski kraj; vinorodni, žitorodni kraj / gospodarsko zelo pasiven, razvit kraj / kmetijski kraji v državi
b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko značilnost: gorski, nižinski kraj; ni se mogel privaditi na ravninski kraj / te rastline uspevajo samo v južnih krajih
c) glede na podnebno značilnost: mrzel, senčen, sončen kraj; suh, vlažen kraj / te rastline uspevajo samo v toplih krajih
č) glede na kakovost tal: ilovnat, peščen kraj / močvirnati kraji
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del površine česa sploh: na enem kraju se madež še pozna; zofa je bila na več krajih raztrgana
3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune
// v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo oddaljenost od
a) središča: potegnil ga je h kraju; čisto pri kraju je hodil / na obeh krajih so bili ljudje / stal je na, ob kraju (ceste)
b) izhodišča, začetka: prišel je do kraja (poti) / na kraju se soteska zoži / svetilka je na kraju mize / čisto na drugem kraju mesta / ekspr. na kraju svojih moči je bil
// nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo: do kraja sem se naveličal; to je do kraja hudoben človek; do kraja nesrečen, onemogel / dognati kaj do kraja; do kraja se moramo zmeniti / vse je do kraja razčiščeno
5. s predlogom izraža
a) nastop dejanja; začetek: od kraja smo stanovali skupaj; od kraja se mu je čudno zdelo / začel je pripovedovati od kraja
b) približevanje prenehanju dejanja; konec1: avgust je šel h kraju / nevarnost je pri kraju / na kraju se je vse dobro izteklo / star. prišel je pod kraj dneva proti večeru
6. nav. mn., star. krajevec, krajec: gledal ga je izpod širokih krajev; klobuk z navzdol zavihanimi kraji
7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota: kraji in mesta
● ekspr. nikdar mu ne prideš do kraja ne da se prepričati; ekspr. delati, jesti vse od kraja izraža podkrepitev trditve; star. odriniti od kraja od brega; ekspr. z njim gre hitro h kraju umrl bo; ekspr. nisem še pri kraju še nisem končal; dati kaj v kraj vkraj; ekspr. na kraju svojih moči je je že skoraj brez moči; star. to je že v kraju pospravljeno, spravljeno; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. na vse kraje se je videlo na vse strani; zelo zarasla kraja ceste robova; ekspr. niti na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na kraj sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja nikoli se ne konča; ekspr. govoril je brez konca in kraja zelo dolgo; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih na mnogih krajih, povsod; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ adm. namembni kraj v katerega je pošiljka namenjena; jezikosl. prislovno določilo kraja; pravn. izpolnitveni kraj v katerem se mora obveznost izpolniti; rel. sveti kraji; prim. skraja1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Pri odkrivanju novih podzemnih jam se srečamo z vprašanjem ustreznega poimenovanja. Če ime jame še ni izpričano, ga pogosto tvorimo iz bližnjega ledinskega imena. Problem nastane, če je referenčno ledinsko ime v predložni obliki, npr. V dnu. Kakšen je pravilni oz. priporočljiv izbor velikih začetnic tvorjenega imena JAMA V DNU?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ožja (rečna) dolina z zelo strmimi, deloma skalnatimi pobočji: v soteski se poleg potoka vije cesta; mračna, skalnata soteska; soteska Kolpe; vhod v sotesko / ozka, tesna soteska
● knjiž. otrok je zlezel skozi sotesko med mizo in posteljo skozi ozek prehod
♦ geogr. ozek gorski prelaz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
knjiž. tesen1, soteska: pot teče skozi tesnec
● knjiž. ladja plove skozi tesnec ožino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
knjiž. tesen1, soteska: iti skozi tesnico
● knjiž. plovba skozi tesnico ožino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna
♦ teh. tesniti ležaje
// nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo
2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile
3. knjiž. tiščati, stiskati1: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih
● knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah
4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled
- tesníti se knjiž.
stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji
- tesnèč -éča -e:
skušal se je osvoboditi tesnečih vezi
- tesnjèn -êna -o:
slabo tesnjena plinska pipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ki meri tisoč metrov: tisočmetrska tekmovalna steza / soteska med dvema tisočmetrskima gorama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ki se da ubraniti: soteska je lahko ubranljiva / ubranljiv napad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
víntgarski -a -o (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
1. dajati komu kaj, kar je bilo od njega dobljeno ali mu je bilo odvzeto, spet v last: vračati denar, izposojene knjige / vračati posojilo / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo / dov. vračam, kar sem bil dolžen
2. delati, da kdo spet dobi koga, ki mu pripada, a mu je bil vzet ali mu je ušel: vračati ujetnike, zločince kaki državi
3. dajati komu kaj, kar je bilo dobljeno od njega in se več ne more, noče imeti: zaradi prevelikih dajatev vračati obrtna dovoljenja
4. zaradi določenega vzroka ali z določenim namenom delati, da kdo spet dobi, kar je komu dal, oddal: vračati dopise, pritožbe; vračati rokopise v popravek / vračati slabe izdelke prodajalcu, proizvajalcu
5. delati, povzročati, da kdo spet dobi prejšnjo lastnost, se vrne v prejšnje stanje: vračati komu moč, zdravje / njena ljubezen mu vrača samozavest / dov. vračam vam svobodo, je rekel
6. delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: vračati komu obisk, pomoč; vračati poglede, udarce / vračati ljubezen / vračati dobro s hudim
7. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo na mesto, od koder je prišel: vračati begunce na domove; vračati ovce k čredi, v čredo / vračati stvari na svoja mesta dajati, postavljati; ročica se vrača ročno, ne avtomatično
8. star. odgovarjati: tudi vas ni bilo zraven, mu vrača / nikomur ne vrača besed
● ekspr. soteska vrača odmev povzroča odmev; ekspr. zemlja vrača desetkratni pridelek daje glede na porabljeno seme desetkratni pridelek; dobro rodi; ekspr. spomin mu vrača popotne prizore mu jih spet obuja; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen
- vráčati se
1. spet prihajati na izhodiščno mesto: vračati se po svoje stvari; rad se vrača v rojstni kraj / vračati se iz mesta, s sprehoda; vračati se z letalom / za stalno se vračati v domovino / kazalec se vrača na ničlo / narasla reka se vrača v strugo
● rdečica se mu vrača v lica spet dobiva normalno barvo; umrli se vrača po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; ekspr. življenje se vrača v normalni tir postaja mirno, urejeno
// spet prihajati v prvotno, izhodiščno stanje: igralec se vrača v nekdanjo formo / po raztegnitvi se telo vrača v prvotno obliko
2. s prislovnim določilom spet začenjati biti, živeti v čem: sanjač se vrača v resničnost / ekspr. bolnik se postopoma vrača v normalno življenje
3. spet začenjati uresničevati, kar izraža določilo: delavci se vračajo k delu, na delo; ekspr. vračati se k strojem / vračati se k starim metodam
4. delati, da kaj spet postane predmet obravnave: govornik, pisec se pogosto vrača k temu vprašanju / misli so se mu vračale v nekdanje čase
5. ponovno se pojavljati, nastopati: spomini, želje se vračajo; ekspr. ta misel se mu pogosto vrača
// prihajati v prejšnje, prvotno stanje: moč, spomin, zdravje se mu vrača; ponesrečencu se vrača zavest
- vračajóč -a -e:
zahvaliti se, vračajoč sposojeno stvar; vračajoči se vojaki; sam.: sprejeti vračajoče se
- vráčan -a -o:
vračan dolg; vračana ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo
- zalomíti se
ostro, koničasto spremeniti smer: na vrhu se pot zalomi na desno / ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas
● ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti
- zalómljen -a -o:
zalomljen noht; pravokotno zalomljena soteska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
1. z rinjenjem spraviti kam: zriniti koga k vratom; zriniti pohištvo na sredino sobe; zriniti sneg s pločnika; zriniti na kup, stran
// ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: zriniti sina v medicino
2. ekspr. s prizadevanjem doseči, da kdo kam pride, kaj doseže: zriniti koga na dobro mesto; naši smučarji so se zrinili v svetovni vrh; vsi so se zrinili na položaje
- zríniti se
s težavo priti v množici ljudi kam: zriniti se k oknu, proti izhodu; zriniti se skozi gnečo / zriniti se na vlak, v avtobus / končno se je zrinil v kolono avtomobilov
// s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: zriniti se skozi grmovje; zriniti se skozi vrata / ekspr. soteska je tako ozka, da se steza komaj zrine med pobočje in reko
● ekspr. med partizane so se zrinili tuji agenti vrinili; pog., ekspr. ta se bo že zrinil naprej bo napredoval, uspel
- zrínjen -a -o:
skupaj zrinjen sneg; v kot zrinjena omara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.