bodrílno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ potrepljati koga po rami spodbudno, hrabrilno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čúk Frazemi s sestavino čúk:
glédati kàkor čúk z visôkega kólca, glédati kot čúk, glédati kot čúk na pálici, gŕd kot čúk, sedéti kot čúk na pálici, stári čúk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako je prav: »vzpodbuditi« ali »spodbuditi«

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nôvookúžen pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

potrepljáti -ám dov. potrepljánje; drugo gl. trepljati (á ȃ) manjš. koga/kaj prijazno ~ psa; potrepljati koga/kaj po čem spodbudno ~ sogovornika po hrbtu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prepróga Frazemi s sestavino prepróga:
pomêsti kàj pod preprógo, pométanje pod preprógo, pométati pod preprógo, pospráviti kàj pod preprógo, skríti kàj pod preprógo, správiti kàj pod preprógo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

próaktíven -vna -o prid.(ọ̑-ȋ)
ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Razlaga pridevnika »proaktiven«

V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik "proaktiven", ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. Seveda se ni prvič pojavil v knjižničarstvu, na Wikipediji npr. že obstaja članek pod naslovom Proaktivnost na delovnem mestu. Kot nasprotni izraz proaktivnosti je v prispevku omenjena reaktivnost, citiram: "Nasprotno proaktivnemu vedenju je reaktivno vedenje. Reaktivno vedenje vključuje pasivno čakanje, da se nekaj zgodi ..." Poleg proaktivnega vedenja v Wikipediji navajajo tudi proaktivno osebnost, ki jo avtor seveda detajlno obrazloži. Moje vprašanje se glasi: Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma AKTIVEN in PROAKTIVEN? Meni se na prvo žogo zdi "proaktiven" samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi, v resnici pa gre zgolj za dobri stari aktivni odnos, aktivno osebnost ipd. Tudi mi ni jasno, kako da se kot nasprotni izraz pojavi reaktivnost. Kaj je z neaktivnostjo oziroma pasivnostjo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spodbúden -dna -o prid., spodbúdnejši (ú ū)
ki pozitivno vpliva na nadaljnje ravnanje, delovanje, dogajanje: na svojo prošnjo je dobil spodbuden odgovor; spodbudne besede / njena družba je spodbudna / narodno spodbudna književnost / raziskave so dale spodbudne rezultate; možnosti za zaposlitev niso najbolj spodbudne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spodbúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) ~ pokimati; ~ vplivati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

spodbúdno nač. prisl.
izraža, da kaj pozitivno vpliva na nadaljnje ravnanje, delovanje, dogajanje
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

stimulatívno nač. prisl. (ȋ) spodbudno: ~ vplivati na koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] FRAZEOLOGIJA: zakopati talent
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tapljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. večkrat zapovrstjo na rahlo in hitro dotakniti se zlasti z roko: tapljala ga je po roki; tapljati konja po vratu / z brisačo se je tapljala po obrazu / spodbudno ga je tapljal po ramenu trepljal
● ekspr. mravlje tapljajo s tipalnicami tipajo
2. ekspr. tiho hoditi: veselo je tapljal in drobil okoli; jagnje je tapljalo zraven matere / slišal ga je, kako taplja po stopnicah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzpodbúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú); gl. spodbudno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Število zadetkov: 16