Tiskanje

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srebrę̑n, adj. = srebrn, Mur., V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srebȓn, adj. silbern, Silber-; srebrna žlica; s. goldinar, ein Silbergulden; srebrna ruda, das Silbererz; srebrna pena, das Blattsilber, Cig., Jan., Cig. (T.); srebrno sedlo še ne stori dobrega konja, Npreg.-Cig.; — tudi srę́brn, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srebrn -a prid. srebrn: Cain od sazhetka je bil slat, inu ſrebern im. ed. m sa volo njegove nedolshnoſti ǀ leta je vshe ſgubil slatu, inu je li ſrebern im. ed. m ǀ samerka Capitan de ta ſreberna im. ed. ž skleda je njemu ukradena ǀ Pride ena muha veno leipo piſſano kambro, v' kateri ſe najde veliku ſreberne rod. ed. ž, inu slate poſſode ǀ eno ſreberno tož. ed. ž shledo je bil ukradil ǀ s' ſvojm ſrebernem or. ed. s, inu slatem oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ imà duej trobenti ſreberni tož. dv. ž puſtiti sliti ǀ taiſte ſtebri ſo bily ſreberni im. mn. m ǀ na majſti slateh, inu ſrebernih rod. mn. danariou ſo vſſiniate danarie imeli ǀ molio leſſene, shelesne sreberne tož. mn. m, inu slate Pilde ǀ je bila tudi te slate, inu ſrebrne tož. mn. m malike, ali Bogove vſela ǀ ſreberne tož. mn. ž podkuvi, inu bersde ſo imeli ǀ v' ſrebernih mest. mn., inu v' slatih kelihih ǀ v'srebernih mest. mn., inu v'slatih sKledah ga goſti ǀ beſſede eniga Miniha Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi or. mn. pushtobi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

srèbrni tudi srèberni -a -o prid. srebrn: Szrebrni pejnezi Ezust pénz KM 1790, 94; Zlát stuca, pint szreberni AIP 1876, br. 2, 7; v-zláto skrinyo, eta vu szrebrno polósena KOJ 1848, 5; Domiter ſzrebrnár, je naprávlao ſzrebrne czérkvi Diáni KŠ 1771, 402; tak ſze i vino more vö ſzlü'ziti vkakſté pehári ſzrebrnom KŠ 1754, 203; Oni ſzo pa nyemi obecsali tréſzeti ſzrebrni pejnez KŠ 1771, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.