sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ́) 1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk: priti do srede mostu;
voz se je ustavil na sredi klanca;
sedi v prvi vrsti na sredi;
preklati po sredi / določiti sredo palice sredino// del, predel ob tem mestu, ob tej točki: iti proti sredi trga; stopil je na sredo sobe; karta ima na sredi znak; speljati cesto po sredi travnika 2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in koncaa) glede na čas: plačati račun do srede marca;
povest iz srede stoletja / vrnil se je v sredi noči sredib) glede na dogajanje: roman je prebral le do srede;
tekme ni gledal do konca, ampak je na sredi odšel 3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami: na obeh straneh sta okni, v sredi pa vhod;
skupina šolarjev z učiteljem v sredi / z oslabljenim pomenom pot pelje v sredi med njivami 4. tretji dan v tednu: danes je sreda;
že od srede ga ni;
sestanek bo v sredo, 15. marca;
druga sreda v aprilu / prihaja ob sredah
● držati se zlate srede zlate sredine; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; publ. ugotovili so, da je po sredi napaka da gre za napako; publ. kaj je po sredi, da ni prišel kaj se je zgodilo; publ. rad je v naši sredi med nami; publ. v tej sredi se ni počutil dobro v tem okolju; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni
♦ rel. pepelnična sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta; prim. posredi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sredaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog srede samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [sréda], rodilnik [sréde]
ZVEZE: pepelnična sreda
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sréda -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024
srẹ́da1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
srẹ̑da2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda1 [srẹ́da]
samostalnik ženskega spolasredina, sreda
PRIMERJAJ: sreda2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda2 [srẹ̑da]
samostalnik ženskega spolasreda, tj. tretji dan v tednu
PRIMERJAJ: sreda1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sreda1 ž, F
10,
diameter, vel diametrus, ena v'glyh ravna zherka, katera grè glih zhes
ſrédo ene okrogle rizhy;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na
ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla;
in centro terrae, v'ſrédi te ẛemlè;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na
ſrédi vodè;
interequitare, v'meis jéṡditi, na
ſrédi jéṡditi;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy,
ſréda v'mei knoffiki;
meditullium, -lÿ, ene ſleiherne rizhy
ſreida;
medium, -ÿ, tú ſrednîe, ſreidoſt,
ſréda;
stamina, te poſſodize
v'ſreidi te roṡhe;
umbilicus, -ci, popik, ene ſléherne rizhy
ſreida, tú ſpreidnîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda2 ž, F
2,
dies Mercurÿ, ſréda;
mercurius dies, ſréda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda1 -e ž sredina:
nje ſreida im. ed. je bila lubesnivu poflashtrana ǀ Nje ſrejda im. ed. je bila lubesniu poflashtrana ǀ Mojſter v' ſreido tož. ed. vmej ſtopi ǀ G. Bug je bil vſadil na ſreido tož. ed. Paradisha ǀ Iſaja zhes ſreido tož. ed. ſò shagali ǀ ga je bil ſapovedal zhes ſrejdo tož. ed. s' shagat ǀ vſij imajo na ſrejd mest./tož. ed. zholna priti ǀ na ſrejd mest. ed. plaza je stal ǀ Pot tiga zholna po ſrejd mest. ed. morja ǀ k'sadnimu na ſreid mest. ed. tiga morja konez uſame ǀ na srejd mest. ed. njega ſerza prebiva ǀ na ſred mest. ed. eniga frishniga potoka ſtoji ǀ na ſrèd mest. ed. plaza je bil postavil eno lepo mjso ǀ ſi puſti eno utto na ſrejdi mest. ed. moroſta ſturiti ǀ nimaio jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi mest. ed. Paradisha saſſajeniga ǀ po ſrejdi mest. ed. shiu je bil shagan ǀ trebuh po ſredi mest. ed. na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſe naideio na ſredi mest. ed. eniga grenkiga morja ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi mest. ed. Paradisha ǀ najde na ſreidi mest. ed. Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon ǀ kadar edn jo resrejshe po sreidj mest. ed. na dua koſſa ǀ So Jeſuſa neshli v'Templi ſedezhiga v'ſredi mest. ed. mej Vuzheniki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda2 -e ž sreda:
tu deteze v' ſrejdo tož. ed., inu petek nej hotel ſiſati, ampak taiſta dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil (III, 436) ǀ vſako ſrejdo tož. ed., inu petek ſe je poſtil … sakaj taiſta dua dny nej hotel ſiſati (III, 595)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda sam. ž ♦ P: 36 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
sreda ► sˈrėːda -e in sˈrėdẹː ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pepelničenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog pepelnična pepelnično pridevnikIZGOVOR: [pepelníčən], ženski spol [pepelníčna], srednji spol [pepelníčno] in [pepeu̯níčən], ženski spol [pepeu̯níčna], srednji spol [pepeu̯níčno]
ZVEZE: pepelnična sreda
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.