stárost tudi staróst -i ž (á; ọ̑) 1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti: bati se starosti;
vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti;
pripravljati se na starost;
mirna, nadležna starost;
visoka, ekspr. siva starost;
bolezni starosti;
strah pred starostjo
● starost ni radost starost za človeka ni prijetna; starost ne pride sama pogosto jo spremljajo težave// ta doba pri posameznem človeku: starost je preživela pri sestri na deželi; dogodki iz očetove starosti; ima lepo, prijetno starost / na starost, star. pod starost je beračil; v starosti se je ukvarjal s fotografiranjem // kar je značilno za to dobo: pri njej je starost nastopila prezgodaj; pravijo, da malo ljudi umre od starosti; boriti se proti prihajajoči starosti 2. čas, pretekel od rojstva koga ali nastanka česa: določiti, ugotoviti starost drevesa, rokopisa;
v prošnji je moral navesti starost in izobrazbo;
razvrstiti po starosti;
povprečna starost prebivalstva;
otroka enake, različne starosti;
najprimernejša starost za učenje jezikov;
moški srednje starosti / za svojo starost je velika; v tej starosti so se dekleta že možila / do starosti osemnajstih let je živel pri starših do osemnajstega leta; poročil se je pri starosti petdeset, petdesetih let ko je bil star petdeset let; otroci v starosti desetih let; v šolo je šel s šestimi leti starosti // velika mera tega časa: od starosti potemnela slika; zaradi starosti ga niso hoteli več zaposliti; doseči častitljivo, visoko starost; ekspr. patriarhalna starost
♦ psih. duševna ali mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke; kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 5. 2024.