vírus -a m (ȋ) - 1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata
- 2. elektr. hotena, namerna napaka v računalniškem programu, ki ovira, onemogoča delo z računalnikom: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kontumàc in kontumác -áca m (ȁ á; ȃ) - 1. vet., navadno v zvezi pasji kontumac stanje, ko se zlasti zaradi stekline onemogoči psu stik z drugimi živalmi: razglasiti pasji kontumac
- 2. zastar. karantena: obvezen kontumac bolnikov z nalezljivo boleznijo
♦ jur. kontumacijska sodba; šah. izguba partije zaradi odsotnosti ali zaradi nezadostnega števila potez v določenem času
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
steklína -e ž (í) nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev: v okolici se je pojavila steklina;
cepiti proti steklini / znaki stekline
♦ vet. gozdna ali silvatična steklina steklina gozdnih živali; mestna ali urbana steklina pri živalih v naseljih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kontumacírati -am dov. in nedov. (ȋ) vet. onemogočiti psu stik z drugimi živalmi zlasti zaradi stekline: kontumacirati psa
♦ jur. izreči sodbo tožencu, ki ne pride na obravnavo, čeprav je bil povabljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.