agronóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

agronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

akcentológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za akcentologijo, naglasoslovec: dialektolog in akcentolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

akústik -a m (ú)
strokovnjak za akustiko: dela kot akustik za slušne aparate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

akústika -e ž (ú)
1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko; strokovnjak za akustiko; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: razvoj akvakulture; strokovnjak za akvakulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

alkohológ -a m (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu; psihiater in alkoholog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

alopát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

analítik -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

anatóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

andragóg -a m (ọ̑)
strokovnjak za andragogiko: posvet andragogov in direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

anglíst -a m (ȋ)
strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

anglíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za anglistiko|; ~i drugega letnika |študenti|
anglístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

antropológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

apidológ -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ápiterapévt -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arabíst -a m (ȋ)
strokovnjak za arabske jezike in kulturo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arabíst -a m, člov. (í) |strokovnjak za arabistiko|
arabístka -e ž, člov. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arbitrátor -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arboríst samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. arborist, frc. arboriste, iz lat. arbor ‛drevo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

árheogenétik samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: arheogenetika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arheológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arheológ -a m
strokovnjak za arheologijopojmovnik
SINONIMI:
zastar. starinar, knj.izroč. starinoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

arheolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arhitékt -a m (ẹ̑)
strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt strokovnjak za krajinsko arhitekturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arhitékt -a m
strokovnjak za arhitekturopojmovnik
SINONIMI:
zastar. stavbar, knj.izroč. stavbenik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

arhitékt -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arhivár -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arhivíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak|
arhivístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

arhívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

aritmétik -a m (ẹ́)
strokovnjak za aritmetiko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

asiriológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za asiriologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

askẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ástrofízik -a m (ȃ-í)
strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

astronóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec: ljubiteljski astronom; fizik, matematik in astronom / kraljevi astronom v Greenwichu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

astronóm -a m
strokovnjak za astronomijopojmovnik
SINONIMI:
zvezdoslovec, knj.izroč. zvezdogled, knj.izroč. zvezdoznanec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

atašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše ruskega poslaništva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

atašẹ̑ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

atómika -e ž (ọ́)
veda o atomih: naša doba je doba atomike; strokovnjak za atomiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

atómika -e ž
veda o atomihpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

bakteriológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za bakteriologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balétni mójster -ega -tra m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balíst -a m (ȋ)
strokovnjak za balistiko: pričevanje balista o poti krogle skozi telo; forenziki, biologi in balisti / sodni izvedenec balist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balístik -a m (í)
strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci; poročilo balistika; topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balístik -a m, člov. (í) |strokovnjak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balístik -a m
strokovnjak za balistikopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

balkanológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za jezike in kulturo balkanskih narodov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balkanologíja -e ž (ȋ)
veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov: strokovnjak za balkanologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balneológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za balneologijo: zdravnik balneolog; kongres balneologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje] ETIMOLOGIJA: balzamirati
bánčnik -a m (ȃ)
1. (vodilni) bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo
2. bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bánčnik -a m, člov. (ȃ) konferenca direktorjev in ~ov; priznan ~ |bančni strokovnjak|
bánčnica -e ž, člov. (ȃ)
bánčničin -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

baríst -a m (ȋ)
gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman: tečaj za bariste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bárman -a m (ȃ)
gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša koktajle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bárman -a m
gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijačpojmovnik
SINONIMI:
gost. barist, knj.izroč. mešalec pijač

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

Berkshire Hathaway
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Berkshire Hathawaya samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
podjetje
IZGOVOR: [bêrkšir hêtavej], rodilnik [bêrkšir hêtaveja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Besedotvorna dvojnica: »folklorist« in »folklornik«

Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biblicíst -a m (ȋ)
strokovnjak za biblična vprašanja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biblicíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak|
biblicístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biblicístika -e ž (í)
veda o Bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bibliografíja -e ž (ȋ)
po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 2013 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bibliografíja -e [ijo] ž (ȋ) ~e raziskovalcev |seznam del|; pojm. strokovnjak za ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Biciklični peptid
Pri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíofízik -a m (ȋ-í)
strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíokémik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biológ -a m
strokovnjak za biologijopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

bíomehánika -e ž (ȋ-á)
nauk o mehaničnih silah v organizmih: osnove biomehanike; strokovnjak za biomehaniko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíometeorológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov; sodelovanje biometeorologov in zdravnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

biónika -e ž (ọ́)
veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíopsihológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biopsihologijo: znani biopsiholog je proučeval inteligenco delfinov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíotehnológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za biotehnologijo: biotehnologi se borijo proti virusom; molekularni biotehnolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za bioterapijo: v njegovi spremljevalni ekipi je tudi bioterapevt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bizantológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za bizantologijo: kongres bizantologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bizantológ -a m
strokovnjak za bizantologijopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

bogoslôvec -vca m (ȏ)
slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci
// strokovnjak za bogoslovje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
bogovednik [bogovẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

strokovnjak za bogoslovje; teolog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bogoznánec -nca m (ȃ)
zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bolgarístika -e ž (í)
veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

botánik -a m (á)
strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

botánik -a m
strokovnjak za botanikopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. rastlinoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

brusílec diamántov -lca -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

civilíst -a m (ȋ)
kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist
♦ 
pravn. strokovnjak za civilno pravo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

civilíst -a m
1.
kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaškepojmovnik
SINONIMI:
pog. civil
2.
pravn. strokovnjak za civilno pravo
SINONIMI:
pravn. legist

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: čeljust

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čírule čárule medmet

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dantológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

defektológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za defektologijo: učitelj defektolog; visoka šola za defektologe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

defektologíja -e ž (ȋ)
veda o vzgoji in izobraževanju ljudi s posebnimi potrebami: študirati defektologijo; strokovnjak za defektologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej degustirati
degustátor -ja m (ȃ)
strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dekorácija -e ž (á)
1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija; cvetlična dekoracija; stenska dekoracija; dekoracija dvorane, stropov; dekoracija na blagu; košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija
// dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja
2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

deminêr -ja m (ȇ)
strokovnjak za odstranjevanje min, eksploziva: usposabljati deminerje; potapljač deminer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

demográf -a m (ȃ)
strokovnjak za demografijo: bil je znan demograf in sociolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dendrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dentíst -a m (ȋ)
kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi
 
šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dešifránt -a m (ā á)
strokovnjak za dešifriranje: dešifrant v štabu je dešifriral vsa šifrirana pisma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dialektológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za dialektologijo, narečjeslovec: priznani dialektologi; kongres dialektologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dialektológ -a m
strokovnjak za dialektologijopojmovnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

didáktik -a m (á)
strokovnjak za didaktiko: zborovanje didaktikov / njegov profesor matematike je dober didaktik zna dobro poučevati / omenjeni pisatelj je predvsem didaktik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

diéta -e ž (ẹ̑)
1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto; med. žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih / redukcijska dieta shujševalna dieta, ki jo sestavi strokovnjak glede na posameznikovo zdravstveno stanje in s katero se telesna teža zmanjša z manjšim dnevnim vnosom kalorij
2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete; poslanske diete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz dietetika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dietétik dietétika samostalnik moškega spola [dijetétik] STALNE ZVEZE: klinični dietetik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätetiker iz dietetika
dietétik -a m (ẹ́)
strokovnjak za dietetiko: dietetiki priporočajo presno sadje in zelenjavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dietétik -a [ije] m, člov. (ẹ́) |strokovnjak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dietológ dietológa samostalnik moškega spola [dijetolók dijetológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätologe iz dietologija
dietológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za dietologijo; dietetik: pred hujšanjem se je posvetoval z dietologom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Digitalna platforma
Z razmahom digitalnega gospodarstva postajajo vse pomembnejše digitalne platforme . Opažam, da za angleški termin digital platform , ki označuje poslovni model, namenjen povezovanju proizvajalcev in potrošnikov za ustvarjanje in izmenjavo vrednosti, v slovenščini obstaja več prevodov, in sicer: spletna platforma, digitalna platforma, digitalna platforma dela . Enako velja za povezani angleški poimenovanji platform work (predlogi: delo preko spletnih platform, platformno delo, platformsko delo ) ter platform worker (predlogi slovenskih poimenovanj so: delavec, ki dela preko spletnih platform, platformni delavec, platformski delavec ). Prvo označuje delo, ki se opravlja preko takih platform, drugo pa delavca, ki to delo opravlja. Zanima me, katere slovenske ustreznike svetujete za navedene pojme.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

diletánt in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant; diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak; vse svoje življenje bo ostal diletant; ta igralec je pravi diletant

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

diletánt2 povdk.
ekspr. izraža, da kdo nestrokovno, površno opravlja kako delo
SINONIMI:
ekspr. amater2, slabš. šušmar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

DNK
V delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] ETIMOLOGIJA: doyen
dogmátik -a m (á)
1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik
2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola
1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej dekan
draguljár -ja m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dramatúrg -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

drevnikar [drẹ̑vnikar] samostalnik moškega spola

strokovnjak za vzgojo dreves

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

družboslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za družboslovje: družboslovci opozarjajo na nevarnosti zlorab pri kloniranju / najtežje dobijo zaposlitev mladi družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

državoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za državoslovje: bil je najboljši državoslovec svoje dobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

državoslôvec -vca m
strokovnjak za državoslovjepojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

dušeslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za psihologijo; psiholog: razvil se je v pomembnega dušeslovca / dober pisatelj je tudi dober dušeslovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dušeslôvje -a s (ȏ)
veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju; eksperimentalno, sodobno dušeslovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

efektívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost efektivnega: efektivnost dela / strokovnjak doseže popolno efektivnost šele po praksi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

egiptológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za egiptologijo: datiranje papirusov egiptologom ni delalo težav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za ekologijo: načrtovanje naselij zahteva skupno akcijo dendrologov, geologov, ekologov, ekonomistov in drugih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekologíja -e ž (ȋ)
1. varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ukvarjati se z ekologijo; problemi ekologije; naložbe, vlaganje v ekologijo; skrb za ekologijo; strokovnjak za ekologijo; energetika, turizem in ekologija / ekologija v gospodinjstvu, gradbeništvu / center, inštitut, zavod za ekologijo
2. veda o odnosu organizmov do okolja: osnove ekologije; rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekonóm1 -a m (ọ̑)
1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma; ekonom mariborske škofije / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu
2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin  sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin  collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekonomíst -a m (ȋ)
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti / diplomirani ekonomist
// pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekonomíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak|; ~i prvega letnika |študenti|
ekonomístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekonomíst -a m
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvopojmovnik
SINONIMI:
pog. ekonom

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

ekspêrt -a m (ȇ)
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenec: pravni ekspert; ekspert za rusko književnost pri založbi; izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekspêrt -a m, člov. (ȇ) izvedenec, strokovnjak
ekspêrtinja -e ž, člov. (ȇ) izvedenka, strokovnjakinja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eléktroenergétik -a m (ẹ̑-ẹ́)
strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eléktroenergétik -a m, člov. (ẹ̑ẹ́) |strokovnjak|
eléktroenergétičarka -e ž, člov. (ẹ̑ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eléktroenergétika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike
// veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eléktroinženír -ja m (ẹ̑-í)
strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

elektrónik -a m (ọ́)
1. strokovnjak za elektroniko: seja elektronikov
2. pog. kdor ustvarja elektronsko glasbo: na festivalu so s svojimi skladbami sodelovali tudi elektroniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

eléktrotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́)
1. strokovnjak za elektrotehniko: sodelovanje elektrotehnikov in fizikov / pog. brucovanje elektrotehnikov slušateljev elektrotehnike
2. strokovnjak za elektrotehniko s srednjo izobrazbo: razpisano je delovno mesto za elektroinženirja in elektrotehnika šibkega toka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

embriológ embriológa samostalnik moškega spola [embrijolók embrijológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Embryologe, angl. embryologist, glej embriologija
embriológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za embriologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

energétik -a m (ẹ́)
1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov
2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

energétik -a m, člov. (ẹ́) |strokovnjak|
energétičarka -e ž, člov. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa] STALNE ZVEZE: leteči enolog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej enologija
enológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za enologijo: priznan enolog; mednarodna komisija enologov degustatorjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

enologíja -e ž (ȋ)
nauk o predelovanju grozdja in negi vina: izkušnje, premiki, zaostanki v enologiji; strokovnjak za enologijo; vinogradništvo in enologija / diplomirati, doktorirati iz enologije; profesor enologije; študij enologije / oddelek za enologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

entomológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za entomologijo: raziskovanja entomologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

entomológ -a m
strokovnjak za entomologijopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. žuželkar, knj.izroč. žužkoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

epidemiológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog; kongres epidemiologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

epigráfik -a m (á)
strokovnjak za epigrafiko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

estét -a m (ẹ̑)
1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet
2. strokovnjak za estetiko; estetik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

estétik -a m (ẹ́)
1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni
2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

estétik -a m
strokovnjak za estetikopojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: estet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

étik -a m (ẹ́)
1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog
2. kdor priznava etična načela in se jih drži:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

etimológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za etimologijo: izvor, razvoj besede po mnenju večine etimologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

etimologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

etnográf -a m (ȃ)
strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

étnolingvístika -e ž (ẹ̑-í)
jezikosl. jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in kulturo: utirati pot sodobni etnolingvistiki; temeljna dela s področja etnolingvistike / strokovnjak za majevsko etnolingvistiko / predstojnica oddelka za etnolingvistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

etnológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

etologíja -e ž (ȋ)
veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

evgénik -a m (ẹ́)
strokovnjak za evgeniko: nekdanji ameriški evgeniki / nacistični evgeniki so izvajali prisilne sterilizacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fakultéten -tna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

farmacévt -a m (ẹ̑)
strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila; farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

farmacévt -a m, člov. (ẹ̑) |strokovnjak za farmacijo|; ~i prvega letnika |študenti|
farmacévtka -e ž, člov. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

farmacévt -a m
strokovnjak za farmacijopojmovnik
SINONIMI:
pog. lekarnar, pog. magister

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

farmacévtski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi; farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta
 
šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

farmakológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za farmakologijo: ugleden farmakolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

filigraníst -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

filmológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za filmologijo: v žiriji so sodelovali znani filmologi in kritiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

filológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za filologijo: filologi in sociologi / klasični filolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

filológ -a m
strokovnjak za filologijopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. besedoljub

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

filozóf -a m (ọ̑)
1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa
2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof
3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci
4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

filozóf -a m
strokovnjak za filozofijopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. mislec, star. modroslovec
GLEJ ŠE SINONIM: mislec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

filozofíja -e ž (ȋ)
1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija
 
filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva
// s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija
2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine; strokovnjak za pravno filozofijo
3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo
4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo; študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti
5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

finánčnik -a m (ȃ)
strokovnjak za finance: sposoben, znan finančnik; vladni finančnik
// kdor se (poklicno) ukvarja s finančnim poslovanjem: veliki finančniki Hollywooda / združenje poslovnih finančnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

finánčnik -a m
strokovnjak za financepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. denarnik, zastar. denarstvenik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto, nasésti na fínto, pásti na fínto, vréči kóga na fínto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fítnes tudi fitness -a [fítnesm (ȋ)
telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes; trener fitnesa; center, dvorana, prostor za fitnes; naprava za fitnes; strokovnjak za fitnes
// prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za take vaje: v hotelu imajo savno in fitnes; hoditi v fitnes; v prid. rabi: fitnes center; fitnes klub; fitnes naprave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fítopatológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za fitopatologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fízik -a m (í)
1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog.: na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike; sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike
2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fízik -a m, člov. (í) |strokovnjak za fiziko|: atomski ~; ~i tretjega letnika |študenti|
fízičarka -e ž, člov. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fiziológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za fiziologijo: anatom in fiziolog / športni fiziolog ki s spoznanji iz fiziologije pomaga športnikom pri treningu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fízioterapévt -a m (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za fizioterapijo: višja šola za fizioterapevte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

floríst -a m (ȋ)
strokovnjak za floristiko: šopki vrhunskih floristov; vrtnarji in floristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

florístika -e ž (í)
1. veda o flori: članki s področja floristike / strokovnjak za floristiko
2. umetniško oblikovanje s cvetjem: včeraj je bilo šesto državno prvenstvo v floristiki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

folkloríst folklorísta samostalnik moškega spola [folkloríst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folklorist iz folklora
folkloríst -a m (ȋ)
1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist; kongres folkloristov
2. pog. član folklorne skupine; folklornik: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. folkloristisch iz folklora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni] ETIMOLOGIJA: folklora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

folksonomíja samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fonétik -a m (ẹ́)
jezikosl. strokovnjak za fonetiko: sodelovanje, srečanje fonetikov / radijski fonetik ki skrbi za pravilnost, ustreznost izgovarjave pri radijskih napovedovalcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

foniáter -tra m (á)
med. strokovnjak za foniatrijo: specialist foniater

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

foniatríja -e ž (ȋ)
med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj: odprli so oddelek za foniatrijo / strokovnjak za foniatrijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fonológ -a m (ọ̑)
jezikosl. strokovnjak za fonologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

forénzik -a m (ẹ́)
strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: forenziki so iskali sledi, ki bi jih lahko pustil morilec; ugotovitve forenzikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

francíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za francoščino|
francístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.
1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

futurológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za futurologijo: futurologi skušajo predvideti, kaj se bo s človeštvom dogajalo v prihodnosti; poklicni futurolog; vizije futurologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gastronóm -a m, člov. (ọ̑) |strokovnjak za pripravo jedi|
gastronómka -e ž, člov. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geek, gík samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gemológ samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gemológ -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

genealóg -a m (ọ̑)
strokovnjak za genealogijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

genétik -a m (ẹ́)
strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik; genetiki in biologi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Genetski modifikator
Pri pisanju protokolov in člankov imam problem, kako v slovenščini poimenovati angleški termin genetic modifier , ki označuje snov, ki lahko spreminja delovanje drugega gena. Obstaja sicer izraz genomski označevalec , vendar ta izraz razumem le kot snov za prepoznavo.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geodét -a m (ẹ̑)
strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

géofízik -a m (ẹ̑-í)
strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geográf -a m (ȃ)
strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov; agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geográf -a m
strokovnjak za geografijopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

geográf -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geografíja -e ž (ȋ)
veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije
 
geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za geologijo: geolog za iskanje nafte / diplomiran geolog / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geológ -a m
strokovnjak za geologijopojmovnik
SINONIMI:
zastar. geognost, knj.izroč. zemljeslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

geológ -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geométer -tra m (ẹ̄)
strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

geométer -tra m
strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. merec, knj.izroč. zemljemerec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

géotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́)
strokovnjak za geotehniko: inženir geotehnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

germaníst -a m (ȋ)
strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

germaníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za germanistiko|; ~i drugega letnika |študenti|
germanístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gerontológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za gerontologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

glaciológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

glásbeni opremljeválec -ega -lca m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

glásbeni vódja -ega --/-e m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

glasoslôvec -vca m
jezikosl. strokovnjak za glasoslovjepojmovnik
SINONIMI:
jezikosl. fonetik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

gledalíški krítik -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski] ETIMOLOGIJA: gobar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

góbarstvo góbarstva samostalnik srednjega spola [góbarstvo] ETIMOLOGIJA: gobar
gospodárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na gospodarstvo:
a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika
b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje
 
ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; gospodarska organizacija delovna organizacija v gospodarstvu
c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji
2. pog. gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gospodárstvenik -a m (ȃ)
strokovnjak za gospodarska vprašanja: sestali so se politiki in gospodarstveniki; bil je znan kot dober gospodarstvenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gostínstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov: gostinstvo se je v zadnjih letih zelo razvilo; sezonsko gostinstvo; zahteve modernega turizma in gostinstva / privatno gostinstvo / strokovnjak za gostinstvo
 
ekon. komercialno gostinstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í)
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom; govoriti skozi nos; govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho; govori s težavo; na simpoziju je prvič govoril v angleščini; govori kot dež hitro, veliko; govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč
// biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori
// preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral
2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel; govoriti resnico; dobro veš, da tega jaz nisem govoril; ekspr. govôri, kdo te je poslal povej; govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege; govoriti iz izkušnje; govoril je o svojih doživetjih; govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih; govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo; bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti; naravnost govoriti; danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo
// z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače
3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov; dobro, slabo govori slovenščino; govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; knjižno, pravilno govoriti
4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi; na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki; govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval
5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari; (ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja; brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek
6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh; govorila sva po telefonu; tiho sta govorila med seboj; rad bi govoril s teboj; z njim se ne da govoriti; govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali / ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti?
7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita; ali že govoriš z njim
8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov; vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen; številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
● 
fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gozdár -ja m (á)
strokovnjak za gozdarstvo: prizadevanje gozdarjev za načrtno izkoriščanje gozdov / revirni gozdar
// gozdni delavec: postavili so zasilno kočo za gozdarje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gozdár -ja m
strokovnjak za gozdarstvopojmovnik
SINONIMI:
star. gozdnar
GLEJ ŠE: delavec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

gozdárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča; gozdarska šola; gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbo
 
gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gozdárski -a -o (á) ~ strokovnjak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grádbenik -a m (ȃ)
1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika
// ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah
2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grádbenik -a m
strokovnjak za izvedbo gradbenih delpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: delavec, dijak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologe iz frc. graphologue, glej grafologija
grafológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto; dati pisavo v analizo grafologu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grafológ -a m, člov. (ọ̑) |strokovnjak za pisavo|
grafológinja -e ž, člov. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: grafologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gráfoterapíja -e ž (ȃ-ȋ)
izboljševanje, spreminjanje počutja, samopodobe s spreminjanjem rokopisa, trening pisave: strokovnjak mu je svetoval, naj svoje počutje izboljša s pomočjo grafoterapije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gramátik -a m (á)
strokovnjak za slovnico; slovničar: gramatik Breznik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grecíst -a m (ȋ)
strokovnjak za (staro)grški jezik in kulturo: najboljši grecist tistega časa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

grecíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za grecistiko|
grecístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gŕk -a m (ȓ)
pog. strokovnjak za grški jezik: naš profesor je bil dober grk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gurú tudi gúru -ja m (ȗ; ȗ)
1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne odpravi onesnaženosti svete reke
// idejni učitelj ali vodja sploh: vsak duhovni iskalec si lahko najde pravega guruja
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

guru
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
guruja samostalnik moškega spola
duhovni učitelj, vodja
medijsko prepoznavni strokovnjak, poznavalec
IZGOVOR: [gurú], rodilnik [gurúja] tudi [gúru], rodilnik [gúruja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hebraíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za hebraistiko|
hebraístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heleníst -a m (ȋ)
strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heleníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za helenistiko|
helenístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hematologíja -e ž (ȋ)
veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija; strokovnjak s področja hematologije; biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heráldični heráldična heráldično pridevnik [heráldični] ETIMOLOGIJA: heraldika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heráldik heráldika samostalnik moškega spola [heráldik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Heraldiker, glej heraldika
heráldik -a m (á)
strokovnjak za heraldiko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heráldik -a m
strokovnjak za heraldikopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

heráldika heráldike samostalnik ženskega spola [heráldika] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Heraldik iz frc. (science) héraldique iz hérault ‛glasnik, klicar’, prevzeto iz stfrank.
heráldika -e ž (á)
veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

heráldika -e ž
veda o grbihpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

hidrávličar -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrávlik -a m (á)
strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrávlika -e ž (á)
1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko
2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrávlika -e ž, pojm. (á) strokovnjak za ~o; skup. napaka na ~i |na hidravličnih napravah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hídrobiológ samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrográf -a m (ȃ)
strokovnjak za hidrografijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrográf -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hidrológ -a m
strokovnjak za hidrologijopojmovnik
SINONIMI:
hidrograf, knj.izroč. vodar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko
// uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hídrotéhnika -e ž, pojm. (ȋẹ́) strokovnjak za ~o; sanitarna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

himnoslôvec -vca m, člov. (ȏ) |poznavalec, strokovnjak|
himnoslôvka -e ž, člov. (ȏ)
himnoslôvčev -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hípnoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za hipnoterapijo: izkušen hipnoterapevt; obisk pri hipnoterapevtu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hispaníst -a m (ȋ)
strokovnjak za španski jezik in kulturo: ugleden hispanist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hispaníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za hispanistiko|
hispanístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

histológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za histologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

homeopát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

homilét -a m (ẹ̑)
strokovnjak za homiletiko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

homilét -a m, člov. (ẹ̑) |strokovnjak za cerkveno govorništvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hudoúrnikar -ja m s -em člov. (ȗ) |delavec, strokovnjak|
hudoúrnikarjev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

humaníst -a m (ȋ)
1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov
2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist
3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti
// star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ihtiológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec: priznani, znani ihtiolog; biolog, potapljač in ihtiolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

imenoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za imenoslovje: imenoslovci še ne vedo natančno, od kod priimek enega od njenih prednikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

imunológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za imunologijo: pregled pri imunologu; mikrobiolog in imunolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

índoevropeíst -a m (ȋ-ȋ)
strokovnjak za indoevropeistiko: slavisti in indoevropeisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

índoevropeíst -a m, člov. (ȋȋ) |strokovnjak za indoevropeistiko|
índoevropeístka -e ž, člov. (ȋȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

indológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za indologijo: zborovanje evropskih indologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

informátik -a m (á)
strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ínfotóčka in ínfo tóčka -e ž (ȋ-ọ̑)
kraj, prostor, kjer se dobi informacije, se svetuje: na infotočki bo strokovnjak odgovarjal na vprašanja, pripombe in predloge občanov; turistična infotočka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ingeniózen -zna -o [ijo]; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) izobr.: ~ lirik genialen; ~ posluh izreden, nenavaden; ~ strokovnjak bister, domiseln
ingenióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

inspiciènt inspiciênta; tudi inšpiciènt samostalnik moškega spola [inspicijènt] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inspizient iz lat. inspiciens ‛ogledujoč si’, iz inspicere ‛ogledovati si, preizkušati’ < ‛gledati noter’
inšpiciènt glej inspiciènt
inštrúktor tudi instrúktor -ja m (ú)
1. kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja; imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil
2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični inštruktor
3. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: inštruktor letenja, padalstva; inštruktor za odbojko
♦ 
voj. vojaški inštruktor častnik strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

inženír -ja m (í)
strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole
// strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

inženír -ja m
strokovnjak za tehnikopojmovnik
SINONIMI:
zastar. žolnir

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

inženír -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

iraníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za iranistiko|
iranístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

italianíst -a m (ȋ)
strokovnjak za italianistiko: znan italianist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

italijaníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za italijanistiko|; ~i drugega letnika |študenti|
italijanístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izdeloválec lútk -lca -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izkúšnje -šenj ž mn., mn. v sin. nizu
znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom
SINONIMI:
izkušenost, praksa, knj.izroč. izkustvo, ekspr. kilometrina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

izvédenec -nca m (ẹ̑)
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca; kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec; izvedenec psihiater; izvedenec za podvodni ribolov; izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjak
 
pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre
// ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izvédenec -nca m z -em člov. (ẹ̑) pravn. pravni, sodni ~; publ. biti velik ~ v slovenski književnosti poznavalec, strokovnjak
izvédenka -e ž, člov. (ẹ̑)
izvédenčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

izvédenec -nca m
strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje strokepojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: strokovnjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

ják3 -a -o prid., jáčji (ȃ ā)
1. star. močen: jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može; jak narod
2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika: tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jamomérec -rca m (ẹ̑)
strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jamoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za speleologijo; speleolog: nove razprave jamoslovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Je prav »računalnikar« ali »računalničar«?

Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.

Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jezikoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

jezikoslôvec -vca m
strokovnjak za jezikoslovjepojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

juríst -a m (ȋ)
strokovnjak za pravo; pravnik: posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako je bolje: »kompetenten« ali »kompetenčen«?

Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Kako zapisujemo taktovske načine?

Pri branju glasbenih člankov sem mi je porajalo naslednje vprašanje, kako pravilno zapisujemo taktovske načine? Npr.: tričetrtinski taktovski način; 3/4?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kancerológ -a m (ọ̑)
med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kancerologíja -e ž (ȋ)
med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kanoníst -a m (ȋ)
rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kanoníst -a m, člov. (ȋ) ver. |strokovnjak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kapacitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ skladišča (zmogljivost); ~ ladje nosilnost; zdrav. ~ pljuč |dihalna sposobnost|; publ. industrijske ~e |vse razpoložljive naprave, sredstva|; števn., člov., poud. On je velika ~ v fiziki |strokovnjak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kardiologíja -e ž (ȋ)
veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz kartografija
kartográf -a m (ȃ)
geogr. strokovnjak za kartografijo: posvetovanje kartografov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kartográf -a m, člov. (ȃ) |strokovnjak za risanje kart|
kartográfinja -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: kartograf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kémik -a m (ẹ́)
strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik; kemik za organsko kemijo; fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kibernétik -a m (ẹ́)
strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kibernétik -a m, člov. (ẹ́) |strokovnjak|
kibernétičarka -e ž, člov. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kibernétika -e ž (ẹ́)
veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kinológ kinológa samostalnik moškega spola [kinolók kinológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kynologe, glej kinologija
kinológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za kinologijo, psoslovec: je znan kinolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški] ETIMOLOGIJA: kinologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klasicíst -a m (ȋ)
predstavnik klasicizma: francoski klasicisti; romantik in klasicist
// strokovnjak za klasiko: odličen klasicist ga je uvajal v lepoto domače in tuje literature

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kletár -ja m (á)
strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar
// zastar. natakar: pokliči kletarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kletár -ja m s -em člov. (á) |strokovnjak za kletarstvo|
kletárka -e ž, člov. (á)
kletárjev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klimatológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Klinično preskušanje zdravila
Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski] ETIMOLOGIJA: kmetija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komercialíst -a m (ȋ)
uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist
// strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kómparativen in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ)
ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti; komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko / oddelek za komparativno književnost
 
ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.:, pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komparativíst -a m (ȋ)
strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komparativíst -a m
strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnostpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

komunikácija -e ž (á)
1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto; cestne, železniške komunikacije; gozdne komunikacije; javne komunikacije; gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji
2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije; uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje
3. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija; uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komunikológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za komunikologijo: medijski, tržni komunikolog; sociolog in komunikolog / diplomirani komunikolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

komunikologíja -e ž (ȋ)
veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Konfliktni mineral
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik angleškega termina conflict mineral – konfliktni mineral , krvavi mineral ali opisna rešitev mineral s konfliktnih območij – , ki označuje mineral, ki ga uporniška gibanja uporabljajo za financiranje konflikta, katerega cilj je spodkopati legitimno oblast ( http://www.sec.gov/rules/final/2012/34-67716.pdf ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Koprc
Koprc  se v vsakdanji rabi pojavlja kot sinonim za dve različni rastlini – koper (lat. Anethum graveolens ) in  koromač (lat. Foeniculum vulgare ). Zanima me, za katero rastlino je poimenovanje  koprc  ustreznejši sinonim.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kozmétik -a m (ẹ́)
strokovnjak za kozmetiko: lasuljar in kozmetik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kozmétik -a m
strokovnjak za kozmetikopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

kozmologíja -e ž (ȋ)
veda o vesolju: ukvarjati se s kozmologijo; strokovnjak za kozmologijo / Einsteinova kozmologija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krajínar -ja m (ȋ)
um. slikar, ki upodablja pokrajino: znameniti krajinarji
 
arhit. arhitekt krajinar strokovnjak za oblikovanje narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krajínski arhitékt -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola [krasoslôvəc] ETIMOLOGIJA: krasoslovje
krasoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za krasoslovje: slovenski krasoslovci; srečanje krasoslovcev; geograf in krasoslovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krasoslôvni krasoslôvna krasoslôvno pridevnik [krasoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: krasoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kriminalíst -a m (ȋ)
uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri
// pravn. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kriminalístika -e ž (í)
veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko
// odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kriminológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za kriminologijo: kriminologi in sociologi / mladinski kriminolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kriminológ -a m, člov. (ọ̑) |strokovnjak|
kriminológinja -e ž, člov. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl] STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
kulinárik -a m, člov. (ȃ) |kulinarični strokovnjak|
kulináričarka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kvázistrokovnják -a m (ȃ-á)
ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ladjevódec -dca m (ọ̑)
knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot1izkušen ladjevodec
// kdor vodi ladjo sploh:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

latínec -nca m (ȋ)
ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / šol. žarg. najboljši latinec v razredu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

latinec [latȋnǝc] samostalnik moškega spola

strokovnjak za latinski jezik; latinist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

latiníst -a m (ȋ)
strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

latiníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za latinski jezik|
latinístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

latiníst -a m
strokovnjak za latinski jezik in kulturopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. latinec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

lážistrokovnják -a m, člov. (ȃá) poud. |nepravi, navidezni strokovnjak|
lážistrokovnjákinja -e ž, člov. (ȃá) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

legíst -a m (ȋ)
nekdaj strokovnjak za civilno pravo: legisti in kanonisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

leksikológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za leksikologijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

leksikológ -a m
jezikosl. strokovnjak za leksikologijopojmovnik
SINONIMI:
jezikosl. besedoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

léktor -ja m (ẹ́)
1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja
2. strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: lektor je odpravil slovnične in slogovne napake
// sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila: razpisati mesto lektorja
// sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektor je delal z igralci
3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor
♦ 
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

léktor -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

limnologíja -e ž (ȋ)
veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lingvíst -a m (ȋ)
strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec: sestanek lingvistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lógik -a m (ọ́)
1. strokovnjak za logiko: v tem so si edini vsi logiki
2. kdor logično sklepa, razsoja: ti si pa slab logik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lógika -e ž (ọ́)
1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike; katedra za logiko; strokovnjak za logiko
// s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti
4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
● 
ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lógika -e ž, pojm. (ọ́) strokovnjak za ~o; poud. ~ nadaljnjega razvoja |zakonitost, določenost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

logístika -e ž (í)
1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: stroški logistike; vodja logistike; strokovnjak za logistiko; nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike; študij logistike; fakulteta za logistiko
// organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov: vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika
3. filoz. simbolna logika: osnove logistike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

logopéd -a m (ẹ̑)
strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

logopedíja -e ž (ȋ)
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lógoterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók, izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku, izogníti se kómu/čému v velíkem lóku, napénjati lók, ne napénjati lóka, obíti kóga/kàj v velíkem lóku, ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku, prenapénjati lók, prenapét lók, prenapéti lók, v velíkem lóku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lúčkar -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

lútkovni tehnológ -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

makedoníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za makedonistiko|
makedonístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mákrobiótik -a m (ȃ-ọ́)
1. strokovnjak za makrobiotiko: pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika
2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mákrobiótika -e ž (ȃ-ọ́)
1. nauk o podaljševanju življenja: medicina in makrobiotika
2. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: upoštevati načela makrobiotike; predavanje o makrobiotiki; strokovnjak za makrobiotiko
// prehranjevanje na tak način: zdravljenje z makrobiotiko / tečaj makrobiotike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mákroekonomíja -e ž, pojm. (ȃȋ) strokovnjak za ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mákroekonomíst mákroekonomísta samostalnik moškega spola [mákroekonomíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macro-economist, glej makroekonomija
mákroekonomíst -a m (ȃ-ȋ)
strokovnjak za makroekonomijo: ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mánjkati -am nedov. (ȃ)
1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca; kdo manjka; manjkati na sestanku, pri pouku; ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi
// ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja
2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra; do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak
// brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel
3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja; kruha jim ne manjka; prostora mu manjka / manjka mu moči
4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja; vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen
● 
pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset let

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

márketingar -ja m (ȃpog.
strokovnjak za marketing; tržnik: spretni marketingar / mrežni marketingarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

márketinški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na marketing: marketinški pristop; marketinški strokovnjak, direktor; marketinška agencija; marketinška strategija / marketinški prijem, trik; marketinška poteza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

marksologíja -e ž (ȋ)
raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

maskêr -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

matemátik -a m (á)
strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / najboljši matematik v razredu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

matemátik -a m
strokovnjak za matematikopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

medievalíst -a m (ȋ)
strokovnjak za medievalistiko: monografijo je uredil vodilni slovenski medievalist; revija je namenjena klasičnim filologom, zgodovinarjem, filozofom in medievalistom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mehánik -a m (á)
1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika; pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku; učiti se za mehanika; ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik
2. strokovnjak za mehaniko: pri tej znanstveni nalogi sodelujejo kemiki, matematiki in mehaniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

meroslôvje -a s, pojm. (ȏ) strokovnjak za ~; neobč. metrika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

meroslôvje -a s
nauk o merahpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: metrika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ)
1. glagolnik od mešati:
a) jed je med mešanjem zalivala z vodo
b) mešanje koruze in pšenice; strokovnjak za mešanje pijač; stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov
c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov
č) mešanje formul, pojmov
d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras
2. zastar. mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

metalúrg -a m (ȗ)
strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije
// metalurški delavec:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

metalȗrg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

meteorológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

meteorologíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo
 
meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

metódik -a m (ọ́)
strokovnjak za metodiko: zborovanje metodikov / njegov profesor matematike je dober metodik zna dobro poučevati matematiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mikologíja -e ž (ȋ)
veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

míkrobiológ -a m (ȋ-ọ̑)
strokovnjak za mikrobiologijo: nova dognanja mikrobiologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mím in mímos -a m (ȋgled.
1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima; strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja
2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mím -a m, pojm. (ȋ) |umetniško podajanje z gibi; dramska vrsta|: strokovnjak za ~; števn. antični ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mimikríja -e ž (ȋ)
biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mineralóg -a m (ọ̑)
strokovnjak za mineralogijo: geologi in mineralogi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mineralóg -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

minêr snéžnih plazôv -ja -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

minêr snéžnih plazôv -ja -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

míslec -a [misləcm (ȋ)
kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: o tem so razglabljali misleci vseh časov; napredni, revolucionarni misleci prejšnjega stoletja; dela ruskih, srednjeveških mislecev / ta pisatelj je velik mislec
// navadno s prilastkom kdor je sposoben misliti, premišljati sploh: opazovalec narave in trezen mislec / igra za hitre mislece
// knjiž. strokovnjak za filozofijo, filozof: idealistični, materialistični misleci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mladinoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za mladinoslovje: dela sodobnih mladinoslovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mlekárski2 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na mlekárje ali mlekarstvo: mlekarsko podjetje / mlekarska šola / mlekarski tehnik strokovnjak za mlekarstvo s srednjo izobrazbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mójster -tra m (ọ́)
1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster; zdravnik je sčasoma postal mojster; v plesu si je želel pokazati se mojstra; ta čevljar velja za mojstra; je mojster za sestavljanje dopisov; mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju; iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent
// umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren
// naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus
2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji; dati naročilo mojstru; odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster
● 
ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra
♦ 
ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; glasb. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mójster lučí -tra -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mójster máske -tra -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

montaníst1 -a m (ȋ)
strokovnjak za montanistiko: priznan montanist / pog. brucovanje montanistov slušateljev oddelka za montanistiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

montaníst -a m, člov. (ȋ) |rudarski strokovnjak; privrženec montanizma|
montanístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

moralíst -a m (ȋ)
1. strokovnjak za moralna vprašanja: globok, slovit moralist svojega časa
2. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih: bil je največji moralist med nami; strog, vsiljiv moralist / moralist v meni me vedno kroti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múltimédij -a m (ȗ-ẹ́nav. mn.
multimedija: vključiti internet in multimedije v vzgojno-izobraževalni proces; uporaba multimedijev / predstaviti informacije z multimediji / enciklopedija je opremljena z multimediji / strokovnjak, znanje s področja multimedijev; študij multimedijev; delavci v multimedijih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múltimédija -e ž (ȗ-ẹ́nav. ed.
prikaz vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika, večpredstavnost: pomoč, uporaba multimedije; multimedija v izobraževanju; programi, pripomočki za multimedijo
// pripomočki za tak prikaz: prostor, učilnica z multimedijo
// tako prikazana vsebina: predvajanje, prenos multimedije
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prikazom: delo na področju multimedije; strokovnjak za multimedijo; informatika, računalništvo in multimedija / študirati multimedijo; akademija, šola za multimedijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naglasoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za naglasoslovje: naglasoslovec je v razpravi proučil aktualna vprašanja slovenskega pravorečja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naglasoslôvec -vca m
jezikosl. strokovnjak za naglasoslovjepojmovnik
SINONIMI:
jezikosl. akcentolog

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

Nagovor poslušalcev v medijih

Ne vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?

Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)

Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naravoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naravoslôvec -vca m
strokovnjak za naravoslovjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. naravar, star. prirodopisec, knj.izroč. prirodoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

narečjeslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za narečjeslovje; dialektolog: slovenski narečjeslovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

narodopísec -sca m (ȋ)
strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

narodopísec -sca m
strokovnjak za narodopisjepojmovnik
SINONIMI:
etnolog, knj.izroč. etnograf, knj.izroč. narodoslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

naturopatíja -e ž (ȋ)
metoda zdravljenja na osnovi predpostavljanja, da je v telesu samozdravilna moč, ki vzpostavlja, vzdržuje in vrača zdravje: zdravstvenih težav se naturopatija loteva celostno; osnove naturopatije; strokovnjak za naturopatijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Navpični pomik, vodoravni pomik
Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega izraza za angleška izraza rise in run , ki se uporabljata v formuli rise/run , s katero se izračuna naklon kot količnik med dvigom in vodoravnim pomikom. Iščem pa slovenski ustreznik v primeru stopnice, kjer rise predstavlja višino in run globino stopnice, ter pri uporabi strešnih konstrukcij, kjer rise pomeni višinsko razliko med slemenom in kapno lego, ter run vodoravno razdaljo med slemenom in zunanjim robom kapne lege. Celoto lahko sicer prevedemo kot naklon ali nagib , vendar moram v dani situaciji v besedilu uporabljati ustreznike za run in rise .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

návtik -a m (á)
kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki
// strokovnjak za navtiko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nemcíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za nemcistiko|
nemcístka -e ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Nenadna teksturna sprememba
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin s področja pedologije – abrupt textural difference . Termin označuje izrazito povečanje vsebnosti gline v omejenem globinskem razponu (nekaj centimetrov tal). V slovenščini se uporablja poimenovanje nenadna teksturna sprememba. Omenja se tudi v prevodu Mednarodnega klasifikacijskega sistema za poimenovanje tal 2014 (Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal in izdelavo legend na zemljevidih tal, Posodobitev 2015). Ali je pridevnik nenaden kot sestavina termina ustrezen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nèprávi -a -o (ȅȃ) ~ podatek; ~ strokovnjak
nèprávo -ega s, pojm. (ȅȃ) ločiti pravo od ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nèstrokovnják -a m (ȅ-á)
kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom; na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake
// kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

névrobiológ -a m (ẹ̑-ọ̑)
strokovnjak za nevrobiologijo: raziskave nevrobiologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nôvopečèn in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é)
nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

numerologíja -e ž (ȋ)
1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo; na raznolikost imen vpliva tudi navdušenje nad numerologijo; knjige o astrologiji in numerologiji
2. veda o tem: numerologija trdi, da je naša življenjska pot odvisna od imena; strokovnjak za numerologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

numizmátik -a m (á)
kdor zbira kovinski in papirnati denar: filatelist in numizmatik
// strokovnjak za numizmatiko: po najdenih novcih je numizmatikom uspelo natančno časovno določiti odkopano naselbino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

numizmátika -e ž (á)
zbiranje kovinskega in papirnatega denarja: ukvarjati se z numizmatiko
// veda o novcih: strokovnjak za numizmatiko; heraldika in numizmatika
 
num. moderna numizmatika ki proučuje novce novejšega časa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Nutricevtik
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin nutraceutical oz. nutriceutical . Na spletu se pogosteje pojavlja oblika nutraceutical . Termin označuje snov, ki ima pozitivne učinke na zdravje in preprečuje ali zdravi bolezni. Našla sem potrditve za dve slovenski poimenovanji, in sicer nutracevtik in nutricevtik . Katero poimenovanje naj uporabim?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nutricioníst nutricionísta samostalnik moškega spola [nutricijoníst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. nutritionist, frc. nutritionniste, iz poznolat. nutritio ‛hrana, prehrana’ < lat. nūtrīcium iz nūtrīcāre ‛prehranjevati, hraniti’
nutricioníst -a m (ȋ)
strokovnjak za prehrano, prehrambenik: nutricionisti priporočajo pestro prehrano; mnenja, nasveti, opozorila nutricionistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nutricioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) |strokovnjak za prehrano|
nutricionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nutricíst -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obramboslôvec obramboslôvca samostalnik moškega spola [obramboslôvəc] ETIMOLOGIJA: obramboslovje
obramboslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za obramboslovje: politolog in obramboslovec / diplomirani obramboslovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je] ETIMOLOGIJA: obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
obramboslôvni obramboslôvna obramboslôvno pridevnik [obramboslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: obramboslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oceanográf -a m (ȃ)
strokovnjak za oceanografijo: dognanja oceanografov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oceanografíja -e ž (ȋ)
veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije; strokovnjak za oceanografijo; oceanografija in hidrografija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oftalmologíja -e ž (ȋ)
veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

okó očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑)
1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate / negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo / solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč / ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi / tretje oko v indijski filozofiji šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom
// to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči
// nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi na hitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati / z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov
// nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči
2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik / ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere
3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom / na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
● 
ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis na hitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
♦ 
agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oleografíja -e ž (ȋ)
tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo
// odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

omára Frazemi s sestavino omára:
širòk kot omára, vêlik kot omára

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

oplemenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

óptik -a m (ọ́)
1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala
2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov
 
fiz. strokovnjak za optiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

optometríst samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

organizátor kostúmske opréme -ja -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

orientalíst -a m (ȋ)
strokovnjak za orientalistiko: kongres orientalistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

orientalíst -a [ije] m, člov. (ȋ) |strokovnjak za orientalistiko|
orientalístka -e [ije] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ornitologija
ornitológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za ornitologijo, ptičeslovec: zborovanje ornitologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ornitológ -a m
strokovnjak za ornitologijopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ptičeslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
ornitologíja -e ž (ȋ)
veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ornitologíja -e ž
veda o pticahpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ptičeslovje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški] ETIMOLOGIJA: ornitologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

O samostalniku »glorija« v SSKJ

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Osprednji delavec
V času epidemije in ukrepov za zamejevanje epidemije se je veliko projektov ukvarjalo s pojmom, ki ga v angleščini označuje termin frontline worker . To je veljalo tudi za področje nasilja nad ženskami, kjer so tako poimenovali strokovnjake, ki so prihajali v stik z žrtvami nasilja in jim skušali pomagati. Gre torej za delavce, ki so bistveni na nekem področju. Za angleški termin smo do zdaj uporabljali opisno poimenovanje, npr. strokovnjak, ki prihaja v stik z žrtvami, a se nam ne zdi povsem ustrezno.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

Otočje/arhipelag
Zanima me, ali sta termina arhipelag (po SSKJ2 'obsežno otočje z vmesnim morjem vred') in otočje (po SSKJ2 'več otokov, otoki') sinonima.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

paleontológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za paleontologijo: geologi in paleontologi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

paleontológ -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pánoga1 -e ž (á)
navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih
♦ 
ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

páramedicína -e ž (ȃ-ȋ)
uradno nepriznana medicina, ki uporablja znanstveno nepotrjene diagnostične in terapevtske metode zdravljenja: strokovnjak za paramedicino
// načini zdravljenja po teh metodah: obvladovanje paramedicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

parazitológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

paremiológ samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pečénkar -ja m (ẹ̑)
1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu
// nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja
2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pečénkar -ja m s -em člov. (ẹ̑) |strokovnjak za pripravo pečenk|; poud. biti velik ~ |ljubitelj pečenke|
pečénkarica -e ž, člov. (ẹ̑)
pečénkarjev -a -o (ẹ̑)
pečénkaričin -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é)
1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah
// imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi
2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo
3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih
// ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče
4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● 
ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pedagóg -a m (ọ̑)
1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog
// ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog
2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pedagóg -a m
strokovnjak za pedagogikopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. vzgojeslovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 796 zadetkov.