agronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
agronọ̑m -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akcentológ -a m (ọ̑) strokovnjak za akcentologijo, naglasoslovec: dialektolog in akcentolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akústik -a m (ú) strokovnjak za akustiko: dela kot akustik za slušne aparate
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
akústika -e ž (ú) 1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko 2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko;
strokovnjak za akustiko;
težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: razvoj akvakulture;
strokovnjak za akvakulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alkohológ -a m (ọ̑) zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu;
psihiater in alkoholog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
alopát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
analítik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anatóm -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa;
pren. pisatelj je anatom duše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
andragóg -a m (ọ̑) strokovnjak za andragogiko: posvet andragogov in direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anglíst -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
anglíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za anglistiko|; ~i drugega letnika |študenti|anglístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
antropológ -a m (ọ̑) strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog;
kulturni, socialni antropolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
apidológ -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ápiterapévt -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arabíst -a m (ȋ) strokovnjak za arabske jezike in kulturo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arabíst -a m, člov. (í) |strokovnjak za arabistiko|arabístka -e ž, člov. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arbitrátor -ja m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arboríst samostalnik moškega spolastrokovnjak za vedo o gojenju in ohranjanju dreves v urbanem okolju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. arborist, frc. arboriste, iz lat. arbor ‛drevo’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
árheogenétik samostalnik moškega spolastrokovnjak za vedo o genetskem materialu človeških populacij iz preteklosti
ETIMOLOGIJA: ↑arheogenetika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arheológ -a m (ọ̑) strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arheológ -a
m strokovnjak za arheologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
arheolóški -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej;
arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak arheolóško prisl.:
ves okoliš je arheološko raziskan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arhitékt -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta;
razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt strokovnjak za krajinsko arhitekturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arhitékt -a
m strokovnjak za arhitekturo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
arhitékt -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arhivár -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arhivíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak|arhivístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
arhívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
aritmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
asiriológ -a m (ọ̑) strokovnjak za asiriologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
askẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ástrofízik -a m (ȃ-í) strokovnjak za astrofiziko: dognanja astrofizikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
astronóm -a m (ọ̑) strokovnjak za astronomijo; zvezdoslovec, zvezdoznanec: ljubiteljski astronom;
fizik, matematik in astronom / kraljevi astronom v Greenwichu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
astronóm -a
m strokovnjak za astronomijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
atašé -êja m (ẹ̑ ȇ) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi;
kulturni, trgovinski, vojaški ataše;
ataše ruskega poslaništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
atašẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
atómika -e ž (ọ́) veda o atomih: naša doba je doba atomike;
strokovnjak za atomiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
atómika -e
ž veda o atomih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
bakteriológ -a m (ọ̑) strokovnjak za bakteriologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balétni mójster -ega -tra m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balíst -a m (ȋ) strokovnjak za balistiko: pričevanje balista o poti krogle skozi telo;
forenziki, biologi in balisti / sodni izvedenec balist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balístik -a m (í) strokovnjak za balistiko: balistik ni mogel z gotovostjo potrditi, iz katerega orožja so bili izstreljeni tulci;
poročilo balistika;
topniški častnik in balistik / sodni izvedenec balistik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balístik -a m, člov. (í) |strokovnjak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balístik -a
m strokovnjak za balistiko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
balkanológ -a m (ọ̑) strokovnjak za jezike in kulturo balkanskih narodov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balkanologíja -e ž (ȋ) veda o jezikih in kulturi balkanskih narodov: strokovnjak za balkanologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balneológ -a m (ọ̑) strokovnjak za balneologijo: zdravnik balneolog;
kongres balneologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje] prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: ↑balzamirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bánčnik -a m (ȃ) 1. (vodilni) bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo2. bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bánčnik -a m, člov. (ȃ) konferenca direktorjev in ~ov; priznan ~ |bančni strokovnjak|bánčnica -e ž, člov. (ȃ)bánčničin -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
baríst -a m (ȋ) gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru; barman: tečaj za bariste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bárman -a m (ȃ) gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru: barman meša koktajle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bárman -a
m gost. strokovnjak za pripravo mešanih pijačSINONIMI:
gost. barist,
knj.izroč. mešalec pijač
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
Berkshire HathawayPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Berkshire Hathawaya samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [bêrkšir hêtavej], rodilnik [bêrkšir hêtaveja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
besednik -a samostalnik moškega spola1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Besedotvorna dvojnica: »folklorist« in »folklornik«
Zanima me, kako pravilno poimenujemo osebo, ki je član folklorne skupine: folklorist ali folklornik? Izraz folklornik je namreč pred leti začela uporabljati stroka (npr. FOLKLORNIKOV SLOVARČEK JSKD RS), ne najdemo pa ga v SSKJ, in ne v SP, prav tako ga ni v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Tudi raba (Nova beseda in Gigafida) daje prednost folkloristu. Se lahko torej še vedno zadovoljimo z dvojnim pomenom za folklorista (strokovnjak za folkloro in član folklorne skupine) ali potrebujemo novo besedo folklornik (čeprav je npr. Slovar nov. besedja slov. jezika ni zajel)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biblicíst -a m (ȋ) strokovnjak za biblična vprašanja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biblicíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak|biblicístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biblicístika -e ž (í) veda o Bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bibliografíja -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo;
bibliografija za leto 2013 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu // veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bibliografíja -e [ijo] ž (ȋ) ~e raziskovalcev |seznam del|; pojm. strokovnjak za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Biciklični peptidPri pisanju članka s področja imunoonkologije sva s kolegom naletela na terminološki problem. Članek opisuje nov pristop v imunoonkologiji, ki temelji na sintetičnih kratkoverižnih peptidih, sestavljenih iz majhnega števila aminokislin (od 9 do 14), ki se v angleščini imenujejo bicycle peptides (verjetno zaradi oblike kemijske strukture; v slovenščini bicycle pomeni 'kolo'). Kratki sintetični peptidi naj bi sicer nadomestili velike molekule, monoklonska protitelesa. Zanima naju, kateri slovenski termin bi bil primernejši ustreznik za angleški termin bicycle peptide : dvociklični peptid ali biciklični peptid (oziroma z daljšim, opisnim izrazom: dvociklična verižna molekulska struktura ali biciklična verižna molekulska struktura ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíofízik -a m (ȋ-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíokémik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biológ -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biológ -a
m strokovnjak za biologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
bíomehánika -e ž (ȋ-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih: osnove biomehanike;
strokovnjak za biomehaniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíometeorológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: ugotovitve biometeorologov;
sodelovanje biometeorologov in zdravnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
biónika -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike;
laboratorij za bioniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíopsihológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biopsihologijo: znani biopsiholog je proučeval inteligenco delfinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíotehnológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biotehnologijo: biotehnologi se borijo proti virusom;
molekularni biotehnolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bíoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za bioterapijo: v njegovi spremljevalni ekipi je tudi bioterapevt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bizantológ -a m (ọ̑) strokovnjak za bizantologijo: kongres bizantologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bizantológ -a
m strokovnjak za bizantologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
bogoslôvec -vca m (ȏ) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija 1.1. študij te vede, navadno za bodoče duhovnike
1.2. fakulteta za poučevanje te vede
1.3. ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: semenišče
STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bogovednik [bogovẹ̑dnik]
samostalnik moškega spolastrokovnjak za bogoslovje; teolog
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bogoznánec -nca m (ȃ) zastar. strokovnjak za bogoslovje; bogoslovec: katoliški bogoznanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
bolgarístika -e ž (í) veda o bolgarskem jeziku in književnosti: strokovnjak za bolgaristiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
botánik -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
botánik -a
m strokovnjak za botaniko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
brusílec diamántov -lca -- m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
civilíst -a m (ȋ) kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist
♦ pravn. strokovnjak za civilno pravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
civilíst -a
m1.
kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške 2.
pravn. strokovnjak za civilno pravo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni] ETIMOLOGIJA: ↑čeljust
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čírule čárule medmet1. uporablja se, ko govorec, ki čara, naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi ali se spremeni
2. kot samostalnik, ekspresivno kar se zdi nejasno, težko razumljivo ali izvedljivo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dantológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dantologijo: prevajalec in dantolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
defektológ -a m (ọ̑) strokovnjak za defektologijo: učitelj defektolog;
visoka šola za defektologe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
defektologíja -e ž (ȋ) veda o vzgoji in izobraževanju ljudi s posebnimi potrebami: študirati defektologijo;
strokovnjak za defektologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor] 1. strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače1.1. kdor uživa hrano, pijačo v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
2. ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
degustátor -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina;
mednarodna komisija enologov degustatorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dekorácija -e ž (á) 1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija;
cvetlična dekoracija;
stenska dekoracija;
dekoracija dvorane, stropov;
dekoracija na blagu;
košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija // dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja 2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
deminêr -ja m (ȇ) strokovnjak za odstranjevanje min, eksploziva: usposabljati deminerje;
potapljač deminer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
demográf -a m (ȃ) strokovnjak za demografijo: bil je znan demograf in sociolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dendrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dendrologijo: pri oblikovanju naselja sodelujejo tudi dendrologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dentíst -a m (ȋ) kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem zob, zobar: k dentistu hodi
♦ šol. višji dentist strokovnjak z višjo stomatološko izobrazbo; dentist nekdaj kdor dokonča predpisano učno dobo pri zobozdravniku in opravi izpit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dešifránt -a m (ā á) strokovnjak za dešifriranje: dešifrant v štabu je dešifriral vsa šifrirana pisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dialektológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dialektologijo, narečjeslovec: priznani dialektologi;
kongres dialektologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dialektológ -a
m strokovnjak za dialektologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
didáktik -a m (á) strokovnjak za didaktiko: zborovanje didaktikov / njegov profesor matematike je dober didaktik zna dobro poučevati / omenjeni pisatelj je predvsem didaktik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diéta -e ž (ẹ̑) 1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete;
predpisati dieto;
diabetična dieta;
mlečna, neslana dieta;
shujševalna dieta;
ima strogo dieto;
med. žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih / redukcijska dieta shujševalna dieta, ki jo sestavi strokovnjak glede na posameznikovo zdravstveno stanje in s katero se telesna teža zmanjša z manjšim dnevnim vnosom kalorij2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete;
poslanske diete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični] 2. ki se uporablja pri dieti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz ↑dietetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietétik dietétika samostalnik moškega spola [dijetétik] strokovnjak za dietetiko; SINONIMI: dietolog
STALNE ZVEZE: klinični dietetik ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätetiker iz ↑dietetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietétik -a m (ẹ́) strokovnjak za dietetiko: dietetiki priporočajo presno sadje in zelenjavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietétik -a [ije] m, člov. (ẹ́) |strokovnjak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietológ dietológa samostalnik moškega spola [dijetolók dijetológa] strokovnjak za dietologijo; SINONIMI: dietetik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätologe iz ↑dietologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dietológ -a m (ọ̑) strokovnjak za dietologijo; dietetik: pred hujšanjem se je posvetoval z dietologom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Digitalna platformaZ razmahom digitalnega gospodarstva postajajo vse pomembnejše digitalne platforme . Opažam, da za angleški termin digital platform , ki označuje poslovni model, namenjen povezovanju proizvajalcev in potrošnikov za ustvarjanje in izmenjavo vrednosti, v slovenščini obstaja več prevodov, in sicer: spletna platforma, digitalna platforma, digitalna platforma dela . Enako velja za povezani angleški poimenovanji platform work (predlogi: delo preko spletnih platform, platformno delo, platformsko delo ) ter platform worker (predlogi slovenskih poimenovanj so: delavec, ki dela preko spletnih platform, platformni delavec, platformski delavec ). Prvo označuje delo, ki se opravlja preko takih platform, drugo pa delavca, ki to delo opravlja. Zanima me, katere slovenske ustreznike svetujete za navedene pojme.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diletánt in diletànt -ánta m (ā á; ȁ á) 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: pevski zbor je vodil diletant;
diletanti so nastopili celo v gledališču / na tem področju sem le diletant 2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: je diletant, frazer, ne pa strokovnjak;
vse svoje življenje bo ostal diletant;
ta igralec je pravi diletant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
diletánt2 povdk. ekspr. izraža, da kdo nestrokovno, površno opravlja kako delo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
DNKV delovnem učbeniku za biologijo v 9. razredu sem opazila, da se uporablja kratica DNA in ne kratica DNK . To velja tudi za učbenik za biologijo za gimnazijske programe Biologija celice in genetika . Poleg tega sem v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije prebrala, da naj bi se kratica DNK uporabljala samo v poljudnih besedilih in ne v strokovnih prispevkih ali učbenikih. Kratici označujeta nukleinsko kislino, ki je nosilec dednega zapisa vseh organizmov. Prosim za mnenje, zakaj se zdi, da je slovenska kratica primerna samo še za poljudna besedila.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] 1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: ↑doyen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dogmátik -a m (á) 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je;
nočemo biti togi dogmatiki;
ravna kot dogmatik 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén] 1. najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega1.1. ekspresivno kdor je zaradi svoje starosti, izkušenj zelo ugleden, spoštovan član kake skupine, strokovnjak na določenem področju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej ↑dekan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
draguljár -ja m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dramatúrg -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
drevnikar [drẹ̑vnikar]
samostalnik moškega spolastrokovnjak za vzgojo dreves
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
družboslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za družboslovje: družboslovci opozarjajo na nevarnosti zlorab pri kloniranju / najtežje dobijo zaposlitev mladi družboslovci / buržoazni, marksistični družboslovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
državoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za državoslovje: bil je najboljši državoslovec svoje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
državoslôvec -vca
m strokovnjak za državoslovje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
dušeslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za psihologijo; psiholog: razvil se je v pomembnega dušeslovca / dober pisatelj je tudi dober dušeslovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
dušeslôvje -a s (ȏ) veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju;
eksperimentalno, sodobno dušeslovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
efektívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost efektivnega: efektivnost dela / strokovnjak doseže popolno efektivnost šele po praksi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
egiptológ -a m (ọ̑) strokovnjak za egiptologijo: datiranje papirusov egiptologom ni delalo težav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ekologijo: načrtovanje naselij zahteva skupno akcijo dendrologov, geologov, ekologov, ekonomistov in drugih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekologíja -e ž (ȋ) 1. varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: ukvarjati se z ekologijo;
problemi ekologije;
naložbe, vlaganje v ekologijo;
skrb za ekologijo;
strokovnjak za ekologijo;
energetika, turizem in ekologija / ekologija v gospodinjstvu, gradbeništvu / center, inštitut, zavod za ekologijo 2. veda o odnosu organizmov do okolja: osnove ekologije;
rastlinska, živalska ekologija / pomen gozda v ekologiji pokrajine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekonóm1 -a m (ọ̑) 1. uslužbenec, ki skrbi za potrošne predmete in inventar: ekonom dijaškega doma;
ekonom mariborske škofije / bil je za ekonoma v podjetju / po vojni je bil ekonom na tovarniškem posestvu 2. strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo; ekonomist: nacionalni ekonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Ekonomija delitve, sodelovalna potrošnjaIščemo slovenski ustreznik za angleški termin sharing economy , ki predstavlja ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin med ljudmi na vseh družbenih področjih. Prav tako nas zanima slovenski ustreznik za angleški termin collaborative consumption , ki za razliko od individualne potrošnje označuje skupno oz. deljeno rabo dobrin ali storitev znotraj širše skupine in predstavlja način spodbujanja skupnih vrednot in solidarnosti.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekonomíst -a m (ȋ) strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo: pravniki in ekonomisti / diplomirani ekonomist // pog. slušatelj ekonomske fakultete: ekonomist prvega letnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekonomíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak|; ~i prvega letnika |študenti|ekonomístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekonomíst -a
m strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
ekspêrt -a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenec: pravni ekspert;
ekspert za rusko književnost pri založbi;
izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ekspêrt -a m, člov. (ȇ) izvedenec, strokovnjakekspêrtinja -e ž, člov. (ȇ) izvedenka, strokovnjakinja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
eléktroenergétik -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za elektroenergetiko: posvetovanje elektroenergetikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
eléktroenergétik -a m, člov. (ẹ̑ẹ́) |strokovnjak|eléktroenergétičarka -e ž, člov. (ẹ̑ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
eléktroenergétika -e ž (ẹ̑-ẹ́) proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
eléktroinženír -ja m (ẹ̑-í) strokovnjak za elektrotehniko z visoko izobrazbo: sodelovanje elektroinženirjev in strojnih inženirjev pri gradnji elektrarne / elektroinženir za šibki tok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
elektrónik -a m (ọ́) 1. strokovnjak za elektroniko: seja elektronikov 2. pog. kdor ustvarja elektronsko glasbo: na festivalu so s svojimi skladbami sodelovali tudi elektroniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
eléktrotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́) 1. strokovnjak za elektrotehniko: sodelovanje elektrotehnikov in fizikov / pog. brucovanje elektrotehnikov slušateljev elektrotehnike2. strokovnjak za elektrotehniko s srednjo izobrazbo: razpisano je delovno mesto za elektroinženirja in elektrotehnika šibkega toka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
embriológ embriológa samostalnik moškega spola [embrijolók embrijológa] strokovnjak za embriologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Embryologe, angl. embryologist, glej ↑embriologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
embriológ -a m (ọ̑) strokovnjak za embriologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.
Kaj vi menite?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
energétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za energetiko: posvetovanje energetikov 2. pripadnik energetizma: energetiki trdijo, da je izvor vsega energija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
energétik -a m, člov. (ẹ́) |strokovnjak|energétičarka -e ž, člov. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa] STALNE ZVEZE: leteči enolog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej ↑enologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
enológ -a m (ọ̑) strokovnjak za enologijo: priznan enolog;
mednarodna komisija enologov degustatorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
enologíja -e ž (ȋ) nauk o predelovanju grozdja in negi vina: izkušnje, premiki, zaostanki v enologiji;
strokovnjak za enologijo;
vinogradništvo in enologija / diplomirati, doktorirati iz enologije; profesor enologije; študij enologije / oddelek za enologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
entomológ -a m (ọ̑) strokovnjak za entomologijo: raziskovanja entomologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
entomológ -a
m strokovnjak za entomologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
epidemiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog;
kongres epidemiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
epigráfik -a m (á) strokovnjak za epigrafiko:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
estét -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet;
mnenja filmskih estetov o festivalu;
literarni estet;
na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
estétik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
estétik -a
m strokovnjak za estetiko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
étik -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za etiko: bil je etik in sociolog 2. kdor priznava etična načela in se jih drži:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etimológ -a m (ọ̑) strokovnjak za etimologijo: izvor, razvoj besede po mnenju večine etimologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etimologíja -e ž (ȋ) jezikosl. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo;
strokovnjak za etimologijo // razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede / ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etnográf -a m (ȃ) strokovnjak za etnografijo, narodopisec: kongres etnografov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
étnolingvístika -e ž (ẹ̑-í) jezikosl. jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in kulturo: utirati pot sodobni etnolingvistiki;
temeljna dela s področja etnolingvistike / strokovnjak za majevsko etnolingvistiko / predstojnica oddelka za etnolingvistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etnológ -a m (ọ̑) strokovnjak za etnologijo, narodopisec: sestanek etnologov in folkloristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
etologíja -e ž (ȋ) veda o navadah, vedenju živali: strokovnjak za etologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
evgénik -a m (ẹ́) strokovnjak za evgeniko: nekdanji ameriški evgeniki / nacistični evgeniki so izvajali prisilne sterilizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fakultéten -tna -o prid.(ẹ̑) nanašajoč se na fakulteto: fakultetni študij, učitelj / imeti fakultetno izobrazbo / fakultetna uprava fakultétno prisl.:
fakultetno izobražen strokovnjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
farmacévt -a m (ẹ̑) strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila;
farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
farmacévt -a m, člov. (ẹ̑) |strokovnjak za farmacijo|; ~i prvega letnika |študenti|farmacévtka -e ž, člov. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
farmacévt -a
m strokovnjak za farmacijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
farmacévtski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi;
farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta
♦ šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
farmakológ -a m (ọ̑) strokovnjak za farmakologijo: ugleden farmakolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
filigraníst -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
filmológ -a m (ọ̑) strokovnjak za filmologijo: v žiriji so sodelovali znani filmologi in kritiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
filológ -a m (ọ̑) strokovnjak za filologijo: filologi in sociologi / klasični filolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
filológ -a
m strokovnjak za filologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
filozóf -a m (ọ̑) 1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi;
filozof materialist;
nazori filozofa 2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami;
vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof 3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci 4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
filozóf -a
m strokovnjak za filozofijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
filozofíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem: zgodovina filozofije / proučevati filozofijo / star. čista filozofija
♦ filoz. proučevanje biti in bistva tega, kar biva// s prilastkom ta veda, to proučevanje, vezano na določenega filozofa, na določeno filozofsko smer: eksistencialistična filozofija; Heglova filozofija; idealistična, materialistična filozofija / antična filozofija 2. s prilastkom sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega, umetniškega področja: filozofija države, zgodovine;
strokovnjak za pravno filozofijo 3. sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih: nekoliko filozofije ima vsak človek / izpovedovati svojo življenjsko filozofijo 4. pog. filozofska fakulteta: vpisati se na filozofijo;
študentje filozofije / doktor filozofije nekdaj doktor ene izmed znanosti, ki se predavajo na filozofski fakulteti5. do 1848 vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
finánčnik -a m (ȃ) strokovnjak za finance: sposoben, znan finančnik;
vladni finančnik // kdor se (poklicno) ukvarja s finančnim poslovanjem: veliki finančniki Hollywooda / združenje poslovnih finančnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
finánčnik -a
m strokovnjak za finance
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
fínta Frazemi s sestavino fínta:
metáti kóga na fínto,
nasésti na fínto,
pásti na fínto,
vréči kóga na fínto
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fítnes tudi fitness -a [fítnes] m (ȋ) telesne vaje, zlasti na posebnih rekreacijskih napravah, za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: hoditi na fitnes;
trener fitnesa;
center, dvorana, prostor za fitnes;
naprava za fitnes;
strokovnjak za fitnes // prostor, opremljen s posebnimi rekreacijskimi napravami za take vaje: v hotelu imajo savno in fitnes; hoditi v fitnes; v prid. rabi: fitnes center; fitnes klub; fitnes naprave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fítopatológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za fitopatologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fízik -a m (í) 1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik;
fizik za elektroniko;
raziskovanja fizikov / pog.: na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike; sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fízik -a m, člov. (í) |strokovnjak za fiziko|: atomski ~; ~i tretjega letnika |študenti|fízičarka -e ž, člov. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fiziológ -a m (ọ̑) strokovnjak za fiziologijo: anatom in fiziolog / športni fiziolog ki s spoznanji iz fiziologije pomaga športnikom pri treningu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fízioterapévt -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za fizioterapijo: višja šola za fizioterapevte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
floríst -a m (ȋ) strokovnjak za floristiko: šopki vrhunskih floristov;
vrtnarji in floristi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
florístika -e ž (í) 1. veda o flori: članki s področja floristike / strokovnjak za floristiko 2. umetniško oblikovanje s cvetjem: včeraj je bilo šesto državno prvenstvo v floristiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
folkloríst folklorísta samostalnik moškega spola [folkloríst] 1. strokovnjak za folkloro1.1. kdor se ukvarja z umetniško dejavnostjo, ki poustvarja prvine folklore
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folklorist iz ↑folklora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
folkloríst -a m (ȋ) 1. strokovnjak za folkloro: glasbeni folklorist;
kongres folkloristov 2. pog. član folklorne skupine; folklornik: nastopili so glasbeni ansambli in folkloristi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični] 3. v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. folkloristisch iz ↑folklora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni] 3. v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični
ETIMOLOGIJA: ↑folklora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
folksonomíja samostalnik ženskega spolaopredeljevanje, razvrščanje spletnih vsebin na podlagi mnenj, oznak spletnih uporabnikov, zlasti za lažje iskanje, prikaz relevantnih vsebin
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fonétik -a m (ẹ́) jezikosl. strokovnjak za fonetiko: sodelovanje, srečanje fonetikov / radijski fonetik ki skrbi za pravilnost, ustreznost izgovarjave pri radijskih napovedovalcih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
foniáter -tra m (á) med. strokovnjak za foniatrijo: specialist foniater
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
foniatríja -e ž (ȋ) med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj: odprli so oddelek za foniatrijo / strokovnjak za foniatrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fonológ -a m (ọ̑) jezikosl. strokovnjak za fonologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
forénzik -a m (ẹ́) strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršnikoli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: forenziki so iskali sledi, ki bi jih lahko pustil morilec;
ugotovitve forenzikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
francíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za francoščino|francístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
funkcionírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
futurológ -a m (ọ̑) strokovnjak za futurologijo: futurologi skušajo predvideti, kaj se bo s človeštvom dogajalo v prihodnosti;
poklicni futurolog;
vizije futurologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gastronóm -a m, člov. (ọ̑) |strokovnjak za pripravo jedi|gastronómka -e ž, člov. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geek, gík samostalnik moškega spola1. navdušenec, strokovnjak za določeno strokovno ali interesno področje, zlasti računalništvo 1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s takimi navdušenci, strokovnjaki
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gemológ samostalnik moškega spolastrokovnjak za vedo o dragih kamnih
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gemológ -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
genealóg -a m (ọ̑) strokovnjak za genealogijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
genétik -a m (ẹ́) strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik;
genetiki in biologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Genetski modifikatorPri pisanju protokolov in člankov imam problem, kako v slovenščini poimenovati angleški termin genetic modifier , ki označuje snov, ki lahko spreminja delovanje drugega gena. Obstaja sicer izraz genomski označevalec , vendar ta izraz razumem le kot snov za prepoznavo.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geodét -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
géofízik -a m (ẹ̑-í) strokovnjak za geofiziko: geofiziki in astrofiziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geográf -a m (ȃ) strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov;
agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geográf -a
m strokovnjak za geografijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
geográf -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geografíja -e ž (ȋ) veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo;
gospodarska geografija Afrike;
obča geografija;
strokovnjak za geografijo / profesor geografije
♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geológ -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: geolog za iskanje nafte / diplomiran geolog / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geológ -a
m strokovnjak za geologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
geológ -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geométer -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
geométer -tra
m strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
géotéhnik -a m (ẹ̑-ẹ́) strokovnjak za geotehniko: inženir geotehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
germaníst -a m (ȋ) strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
germaníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za germanistiko|; ~i drugega letnika |študenti|germanístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gerontológ -a m (ọ̑) strokovnjak za gerontologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glaciológ -a m (ọ̑) strokovnjak za glaciologijo: geologi in glaciologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glásbeni opremljeválec -ega -lca m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glásbeni vódja -ega --/-e m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
glasoslôvec -vca
m jezikosl. strokovnjak za glasoslovje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
gledalíški krítik -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski] ETIMOLOGIJA: ↑gobar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
góbarstvo góbarstva samostalnik srednjega spola [góbarstvo] nabiranje in zlasti ljubiteljsko proučevanje gob
ETIMOLOGIJA: ↑gobar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gospodárski -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na gospodarstvo:a) močen gospodarski center;
gospodarski napredek;
težaven gospodarski položaj;
gospodarski pomen turizma;
gospodarski razvoj države;
gospodarski stiki;
gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika b) gospodarski načrt, ukrep;
gospodarski strokovnjak;
gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje
♦ ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; gospodarska organizacija delovna organizacija v gospodarstvuc) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji 2. pog. gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski gospodársko prisl.:
gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gospodárstvenik -a m (ȃ) strokovnjak za gospodarska vprašanja: sestali so se politiki in gospodarstveniki;
bil je znan kot dober gospodarstvenik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gostínstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s strežbo, oskrbo gostov: gostinstvo se je v zadnjih letih zelo razvilo;
sezonsko gostinstvo;
zahteve modernega turizma in gostinstva / privatno gostinstvo / strokovnjak za gostinstvo
♦ ekon. komercialno gostinstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
govoríti -ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ī í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori;
zunaj nekdo govori;
ne ljubi se mu govoriti;
med predstavo se ne sme govoriti;
govoriti s piskajočim, kričečim glasom, z dolenjskim naglasom;
govoriti skozi nos;
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho;
govori s težavo;
na simpoziju je prvič govoril v angleščini;
govori kot dež hitro, veliko;
govori, kot bi imel žgance v ustih / otrok se uči, začenja, že zna govoriti / nemi govorijo z rokami; govoriti z znaki; pren., ekspr. govoriti z očmi, s pogledom; topovi so govorili pozno v noč // biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: ne govori, je gluhonem / naša papiga govori // preh. izražati, posredovati določeno besedilo z govorjenjem: igralci govorijo vloge nekoliko preglasno; predavanje je nekaj časa govoril na pamet, nekaj časa pa bral 2. izražati misli z govorjenjem: kaj govoriš? kar naprej je nekaj govorila, pa je nisem razumel;
govoriti resnico;
dobro veš, da tega jaz nisem govoril;
ekspr. govôri, kdo te je poslal povej;
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov, brez zadrege;
govoriti iz izkušnje;
govoril je o svojih doživetjih;
govoril je v kratkih in jedrnatih stavkih;
govoriti o kom z navdušenjem, s spoštljivostjo;
bistroumno, dvoumno, neumno, vsebinsko prazno, premišljeno, razumno, zmedeno govoriti;
naravnost govoriti;
danes drugače govoriš kot zadnjič / nič ne pomaga govoriti, treba je ukrepati / babica govori v podobah, v prilikah; on hinavsko, malo, odkrito, preveč, spretno, veliko govori / govoriti proti komu kritizirati ga; izražati nezadovoljstvo z njim; pog. govoriti čez koga opravljati, obrekovati ga; govoril bom v tvojo korist / z dajalnikom velikokrat sem ti govoril, da to ni dobro dopovedoval sem ti, prepričeval sem te; pren., ekspr. to mi govori notranji glas, vest; knjiž. o čem ti govori glasba; oči so govorile samo še strah in grozo // z jezikovnimi sredstvi izražati misli: o tej stvari govori avtor v zadnjem delu razprave / knjiga govori odkrito o perečih problemih sedanjega časa; pesem govori o ljubezni / tako govori mehanika o gibanju / o tem bo govoril zakon; predpisi, govorijo drugače 3. znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki: govori šest jezikov;
dobro, slabo govori slovenščino;
govori slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski;
knjižno, pravilno govoriti 4. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari: kdo bo govoril na proslavi;
na zborovanju je govoril o naši gospodarski politiki;
govoriti po radiu, televiziji, pred javnostjo / zvečer bo predavanje o krasu, govoril bo znan strokovnjak predaval5. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da govori take stvari;
(ljudje) govorijo, da ga bo vzela zaradi denarja;
brezoseb. o njem se je govorilo, da je hudoben človek 6. dv. in mn. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem: vneto so govorili o vsakdanjih stvareh;
govorila sva po telefonu;
tiho sta govorila med seboj;
rad bi govoril s teboj;
z njim se ne da govoriti;
govorili smo pozno v noč / na seji so govorili o delovnih načrtih; kritično govoriti o kaki stvari / sam s seboj govori; brezoseb. o teh stvareh se javno govori in piše / v časopisih so o tem javno govorili razpravljali / ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? 7. ekspr. biti s kom v normalnih odnosih: soseda spet ne govorita;
ali že govoriš z njim 8. nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa: pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov;
vse poteze na obrazu so govorile, da je odločen;
številke jasno govorijo o naraščanju proizvodnje / vse govori proti njemu, njemu v prid; vse govori za to, da se je ponesrečil
● fant in dekle govorita že več let gojita medsebojna ljubezenska čustva; ekspr. meni ni treba tega govoriti stvar že poznam; ekspr. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; govoriti skupni jezik imeti enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; nižje pog. sama fovšija govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je nevoščljiv; ekspr. govorijo drug čez drugega vsevprek; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; govoril bom zate priporočil te bom, zavzel se bom zate; o industriji je tu težko govoriti industrije tu skoraj ni; ekspr. o podpori ni da bi govoril, ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; o tem se ne splača govoriti vse razpravljanje je zaman; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorim o sovražnikih izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo; ekspr. o njegovem delu lahko govorimo samo v superlativih moremo ga le zelo hvaliti; govoriti s kom med štirimi očmi brez prič, zaupno; ekspr. tako se ne govori z menoj ni primerno in ne dovolim, da na tak (grob) način govoriš z menoj; ali si že govoril z njim, če te pusti si ga že vprašal; govori na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; ekspr. govoriti tjavdan, tja v tri dni brez smisla, neumnosti; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko, spretno; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne povegovorèč -éča -e:
jezno govoreč je pogrnila mizo; nemško govoreča ženska; ušla je govoreča papiga; sam.: obrnil je svoj pogled v govorečega
govorjèn -êna -o:
govorjena beseda ima večjo moč kakor napisana / v brezosebno-prislovni rabi odkrito govorjeno, fant je pošten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gozdár -ja m (á) strokovnjak za gozdarstvo: prizadevanje gozdarjev za načrtno izkoriščanje gozdov / revirni gozdar // gozdni delavec: postavili so zasilno kočo za gozdarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gozdár -ja
m strokovnjak za gozdarstvo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
gozdárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča;
gozdarska šola;
gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbo
♦ gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gozdárski -a -o (á) ~ strokovnjak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grádbenik -a m (ȃ) 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice;
načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grádbenik -a
m strokovnjak za izvedbo gradbenih del
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa] 1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
2. strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologe iz frc. graphologue, glej ↑grafologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grafológ -a m (ọ̑) strokovnjak za grafologijo: grafolog je ugotovil identiteto;
dati pisavo v analizo grafologu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grafológ -a m, člov. (ọ̑) |strokovnjak za pisavo|grafológinja -e ž, člov. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški] ETIMOLOGIJA: ↑grafologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gráfoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) izboljševanje, spreminjanje počutja, samopodobe s spreminjanjem rokopisa, trening pisave: strokovnjak mu je svetoval, naj svoje počutje izboljša s pomočjo grafoterapije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gramátik -a m (á) strokovnjak za slovnico; slovničar: gramatik Breznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grecíst -a m (ȋ) strokovnjak za (staro)grški jezik in kulturo: najboljši grecist tistega časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
grecíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za grecistiko|grecístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gŕk -a m (ȓ) pog. strokovnjak za grški jezik: naš profesor je bil dober grk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
gurú tudi gúru -ja m (ȗ; ȗ) 1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru;
hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne odpravi onesnaženosti svete reke // idejni učitelj ali vodja sploh: vsak duhovni iskalec si lahko najde pravega guruja 2. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru;
modni guru;
oglaševalski guru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
guruPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog guruja samostalnik moškega spolamedijsko prepoznavni strokovnjak, poznavalec
IZGOVOR: [gurú], rodilnik [gurúja] tudi [gúru], rodilnik [gúruja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hebraíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za hebraistiko|hebraístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heleníst -a m (ȋ) strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heleníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za helenistiko|helenístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hematologíja -e ž (ȋ) veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija;
strokovnjak s področja hematologije;
biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heráldični heráldična heráldično pridevnik [heráldični] ETIMOLOGIJA: ↑heraldika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heráldik heráldika samostalnik moškega spola [heráldik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Heraldiker, glej ↑heraldika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heráldik -a m (á) strokovnjak za heraldiko:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heráldik -a
m strokovnjak za heraldiko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
heráldika heráldike samostalnik ženskega spola [heráldika] veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: grboslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Heraldik iz frc. (science) héraldique iz hérault ‛glasnik, klicar’, prevzeto iz stfrank.
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heráldika -e ž (á) veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
heráldika -e
ž veda o grbih
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
hidrávličar -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrávlik -a m (á) strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrávlika -e ž (á) 1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike;
strokovnjak za hidravliko 2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko;
napaka na hidravliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrávlika -e ž, pojm. (á) strokovnjak za ~o; skup. napaka na ~i |na hidravličnih napravah|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hídrobiológ samostalnik moškega spolastrokovnjak za biologijo vodnih okolij, rastlin in živali
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrográf -a m (ȃ) strokovnjak za hidrografijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrográf -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrológ -a m (ọ̑) strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hidrológ -a
m strokovnjak za hidrologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hídrotéhnika -e ž, pojm. (ȋẹ́) strokovnjak za ~o; sanitarna ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
himnoslôvec -vca m, člov. (ȏ) |poznavalec, strokovnjak|himnoslôvka -e ž, člov. (ȏ)himnoslôvčev -a -o (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hípnoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑) strokovnjak za hipnoterapijo: izkušen hipnoterapevt;
obisk pri hipnoterapevtu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hispaníst -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo: ugleden hispanist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hispaníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za hispanistiko|hispanístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
histológ -a m (ọ̑) strokovnjak za histologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
homeopát -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
homilét -a m (ẹ̑) strokovnjak za homiletiko:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
homilét -a m, člov. (ẹ̑) |strokovnjak za cerkveno govorništvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
hudoúrnikar -ja m s -em člov. (ȗ) |delavec, strokovnjak|hudoúrnikarjev -a -o (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
humaníst -a m (ȋ) 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ihtiológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec: priznani, znani ihtiolog;
biolog, potapljač in ihtiolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
imenoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za imenoslovje: imenoslovci še ne vedo natančno, od kod priimek enega od njenih prednikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
imunológ -a m (ọ̑) strokovnjak za imunologijo: pregled pri imunologu;
mikrobiolog in imunolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
índoevropeíst -a m (ȋ-ȋ) strokovnjak za indoevropeistiko: slavisti in indoevropeisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
índoevropeíst -a m, člov. (ȋȋ) |strokovnjak za indoevropeistiko|índoevropeístka -e ž, člov. (ȋȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
indológ -a m (ọ̑) strokovnjak za indologijo: zborovanje evropskih indologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
informátik -a m (á) strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ínfotóčka in ínfo tóčka -e ž (ȋ-ọ̑) kraj, prostor, kjer se dobi informacije, se svetuje: na infotočki bo strokovnjak odgovarjal na vprašanja, pripombe in predloge občanov;
turistična infotočka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ingeniózen -zna -o [ijo]; -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) izobr.: ~ lirik genialen; ~ posluh izreden, nenavaden; ~ strokovnjak bister, domiselningenióznost -i [ijo] ž, pojm. (ọ̑) izobr.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inspiciènt inspiciênta; tudi inšpiciènt samostalnik moškega spola [inspicijènt] strokovnjak, ki se ukvarja z vodenjem poteka predstave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inspizient iz lat. inspiciens ‛ogledujoč si’, iz inspicere ‛ogledovati si, preizkušati’ < ‛gledati noter’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inšpiciènt glej inspiciènt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inštrúktor tudi instrúktor -ja m (ú) 1. kdor poučuje izven šole: dobiti, najeti inštruktorja;
imeti inštruktorja za matematiko / (avtomobilski) inštruktor kdor uči voziti avtomobil2. navadno s prilastkom kdor daje navodila, napotke (za delo, dejavnost): finančni, tehnični inštruktor 3. šport. nižje kvalificiran strokovnjak za določeno športno panogo: inštruktor letenja, padalstva;
inštruktor za odbojko
♦ voj. vojaški inštruktor častnik strokovnjak za določeno področje v rodu vojske, ki poučuje vojake tuje armade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inženír -ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir;
načrt mu je naredil inženir;
dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu tovarne, podjetja; razvojni inženir ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod; varnostni inženir ki skrbi za varnost pri delu; inženir arhitekt; inženir elektrotehnike, kemije / diplomirani inženir akademski naslov za diplomanta tehniške fakultete, visoke šole// strokovnjak za tehniko z višjo izobrazbo: podjetje sprejme v službo inženirje in diplomirane inženirje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
inženír -ja
m strokovnjak za tehniko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
inženír -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
iraníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za iranistiko|iranístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
italianíst -a m (ȋ) strokovnjak za italianistiko: znan italianist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
italijaníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za italijanistiko|; ~i drugega letnika |študenti|italijanístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izdeloválec lútk -lca -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izkúšnje -šenj
ž mn.,
mn. v sin. nizu znanje, védenje, pridobljeno s študijem, z delom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
izvédenec -nca m (ẹ̑) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca;
kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec;
izvedenec psihiater;
izvedenec za podvodni ribolov;
izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjak
♦ pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre// ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izvédenec -nca m z -em člov. (ẹ̑) pravn. pravni, sodni ~; publ. biti velik ~ v slovenski književnosti poznavalec, strokovnjakizvédenka -e ž, člov. (ẹ̑)izvédenčev -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
izvédenec -nca
m strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
ják3 -a -o prid., jáčji (ȃ ā) 1. star. močen: jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može; jak narod 2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika: tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok jáko
1. prislov od jak: kri mu je po žilah začela jačje plati
2. star. zelo, hudo: jako se moti; jako velika stavba; jako hitro govori; jako žal mu je; ekspr. ti se pa jako poetično izražaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jamomérec -rca m (ẹ̑) strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jamoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za speleologijo; speleolog: nove razprave jamoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Je prav »računalnikar« ali »računalničar«?Lepo pozdravljeni, sam sem proti besedi računalnikar, saj mislim, da je neustrezna. Poklic je računalničar, saj imaš opravka z računalniki in ne z računanjem.
Kakšna pa je raba besede računalnikar oz. računalničar?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc] 1. strokovnjak za jezikoslovje1.1. študent ali diplomant jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jezikoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev;
sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jezikoslôvec -vca
m strokovnjak za jezikoslovje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] 1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
juríst -a m (ȋ) strokovnjak za pravo; pravnik: posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Kako je bolje: »kompetenten« ali »kompetenčen«?Kaj od tega je pravilno: kompetenten ali kompetenčen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Kako zapisujemo taktovske načine?
Pri branju glasbenih člankov sem mi je porajalo naslednje vprašanje, kako pravilno zapisujemo taktovske načine? Npr.: tričetrtinski taktovski način; 3/4?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kancerológ -a m (ọ̑) med. strokovnjak za kancerologijo: bil je znan kancerolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kancerologíja -e ž (ȋ) med. veda o raku: je strokovnjak za kancerologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kanoníst -a m (ȋ) rel. strokovnjak za cerkveno pravo: priznan kanonist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kanoníst -a m, člov. (ȋ) ver. |strokovnjak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kapacitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ skladišča (zmogljivost); ~ ladje nosilnost; zdrav. ~ pljuč |dihalna sposobnost|; publ. industrijske ~e |vse razpoložljive naprave, sredstva|; števn., člov., poud. On je velika ~ v fiziki |strokovnjak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kardiologíja -e ž (ȋ) veda o srcu in srčnih boleznih: strokovnjak za kardiologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf] strokovnjak za kartografijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz ↑kartografija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kartográf -a m (ȃ) geogr. strokovnjak za kartografijo: posvetovanje kartografov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kartográf -a m, člov. (ȃ) |strokovnjak za risanje kart|kartográfinja -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski] STALNE ZVEZE: kartografska projekcija ETIMOLOGIJA: ↑kartograf
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kémik -a m (ẹ́) strokovnjak za kemijo: industrijski, kmetijski kemik;
kemik za organsko kemijo;
fiziki in kemiki / pog. kemik iz drugega letnika slušatelj kemije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kibernétik -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kibernétik -a m, člov. (ẹ́) |strokovnjak|kibernétičarka -e ž, člov. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kibernétika -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kinológ kinológa samostalnik moškega spola [kinolók kinológa] strokovnjak za kinologijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kynologe, glej ↑kinologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kinológ -a m (ọ̑) strokovnjak za kinologijo, psoslovec: je znan kinolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški] ETIMOLOGIJA: ↑kinologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klasicíst -a m (ȋ) predstavnik klasicizma: francoski klasicisti;
romantik in klasicist // strokovnjak za klasiko: odličen klasicist ga je uvajal v lepoto domače in tuje literature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kletár -ja m (á) strokovnjak za kletarstvo: pivovarji in kletarji / po poklicu je kletar // zastar. natakar: pokliči kletarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kletár -ja m s -em člov. (á) |strokovnjak za kletarstvo|kletárka -e ž, člov. (á)kletárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
klimatológ -a m (ọ̑) strokovnjak za klimatologijo: predavanje znanega klimatologa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Klinično preskušanje zdravilaZanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna – preskušanje ali preizkušanje , npr. v zvezi klinično preskušanje zdravila oz. klinično preizkušanje zdravila . Vprašanje sem zastavil že v Jezikovni svetovalnici (vprašanje Klinično »preskušanje« ali »preizkušanje«? ), kjer so me usmerili k vam. Še posebej se mi zdi škoda, da je bila uporaba "pravilnejšega" izraza, tj. preizkušanje , zamujena s sprejetjem uradnega prevoda Uredbe (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 4. 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES . Rad bi osvetlil razloge za različno rabo teh izrazov, tudi s strani predstavnikov stroke (FFA, MF), ki bi lahko bili osnova k pozivu ali k poenotenju izrazoslovja.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski] ETIMOLOGIJA: ↑kmetija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
komercialíst -a m (ȋ) uslužbenec, ki opravlja komercialne posle: podjetje ima sposobnega komercialista / po poklicu je komercialist // strokovnjak za komercialne posle: to je stvar komercialistov / ekspr. filmsko proizvodnjo so prepustili komercialistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kómparativen in komparatíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) ki temelji na primerjanju, primerjalen: komparativne metode, znanosti;
komparativno proučevanje / strokovnjak za komparativno gramatiko / oddelek za komparativno književnost
♦ ekon. komparativna prednost prednost v mednarodni menjavi, ki jo ima določena država v odnosu do druge države zaradi manjših proizvodnih stroškov kakega blaga; sam.:, pog. vpisal se je na komparativno na oddelek za primerjalno književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
komparativíst -a m (ȋ) strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
komparativíst -a
m strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
komunikácija -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto;
cestne, železniške komunikacije;
gozdne komunikacije;
javne komunikacije;
gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije;
uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje3. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija;
uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
komunikológ -a m (ọ̑) strokovnjak za komunikologijo: medijski, tržni komunikolog;
sociolog in komunikolog / diplomirani komunikolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
komunikologíja -e ž (ȋ) veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih: strokovnjak za komunikologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Konfliktni mineralKateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik angleškega termina conflict mineral – konfliktni mineral , krvavi mineral ali opisna rešitev mineral s konfliktnih območij – , ki označuje mineral, ki ga uporniška gibanja uporabljajo za financiranje konflikta, katerega cilj je spodkopati legitimno oblast ( http://www.sec.gov/rules/final/2012/34-67716.pdf ).
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
KoprcKoprc se v vsakdanji rabi pojavlja kot sinonim za dve različni rastlini – koper (lat. Anethum graveolens ) in koromač (lat. Foeniculum vulgare ). Zanima me, za katero rastlino je poimenovanje koprc ustreznejši sinonim.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kot [poudarjeno kòt] podr. vez.
1. primer. bel ~ sneg; iti ~ po maslu; Naredili bodo tako, ~ je dogovorjeno; Letos ni zaslužil toliko ~ lani; Pridelek je slabši, ~ so pričakovali; V tej trgovini je blago dražje ~ v drugih; poud.: imeti denarja več ~ preveč |zelo veliko|; Naloga je bila več ~ lahka |zelo|
2. ozirn. K vam prihajam ~ prijatelj; ~ strokovnjak se s tem ne morem strinjati; Poznajo ga ~ odličnega govornika; svetovati komu ~ prijatelj; ~ gost nastopa slaven iluzionist; Skrajnosti so, ~ je znano, navadno škodljive; Sprejeli so ga medse ~ svojega; Glagoli ~ skakati, letati, sedati se imenujejo ponavljalni
3. poudar. Tega mi ni povedal nihče drug ~ direktor |prav direktor|; ne imeti s kom drugega ~ skrbi |samo|; Kje drugje ~ pri nas bi se mu godilo bolje |samo|
4. del prir. stopnj. vez. tako — kot S filmom so bili zadovoljni tako gledalci ~ kritiki; publ. Prošnji je bilo treba priložiti dokazila o izobrazbi ~ tudi potrdilo o nekaznovanju in
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kozmétik -a m (ẹ́) strokovnjak za kozmetiko: lasuljar in kozmetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kozmétik -a
m strokovnjak za kozmetiko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
kozmologíja -e ž (ȋ) veda o vesolju: ukvarjati se s kozmologijo;
strokovnjak za kozmologijo / Einsteinova kozmologija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krajínar -ja m (ȋ) um. slikar, ki upodablja pokrajino: znameniti krajinarji
♦ arhit. arhitekt krajinar strokovnjak za oblikovanje narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krajínski arhitékt -ega -a m
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola [krasoslôvəc] strokovnjak za krasoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krasoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za krasoslovje: slovenski krasoslovci;
srečanje krasoslovcev;
geograf in krasoslovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krasoslôvni krasoslôvna krasoslôvno pridevnik [krasoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kriminalíst -a m (ȋ) uslužbenec, ki odkriva, raziskuje in preprečuje kazniva dejanja: primer so proučevali kriminalisti in psihiatri // pravn. strokovnjak za kriminalistiko ali kazensko pravo: kriminalisti in civilisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kriminalístika -e ž (í) veda o odkrivanju, raziskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj: na fakulteti predava kriminalistiko / postal je strokovnjak za mladinsko kriminalistiko // odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje kaznivih dejanj: že vrsto let se ukvarja s kriminalistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kriminológ -a m (ọ̑) strokovnjak za kriminologijo: kriminologi in sociologi / mladinski kriminolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kriminológ -a m, člov. (ọ̑) |strokovnjak|kriminológinja -e ž, člov. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl] večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kulinárik -a m, člov. (ȃ) |kulinarični strokovnjak|kulináričarka -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kvázistrokovnják -a m (ȃ-á) ekspr. kdor v resnici ni strokovnjak, čeprav se kot tak kaže: ne verjamem tem kvazistrokovnjakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ladjevódec -dca m (ọ̑) knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot1:
izkušen ladjevodec // kdor vodi ladjo sploh:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latínec -nca m (ȋ) ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / šol. žarg. najboljši latinec v razredu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latinec [latȋnǝc]
samostalnik moškega spolastrokovnjak za latinski jezik; latinist
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latiníst -a m (ȋ) strokovnjak za latinski jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latiníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za latinski jezik|latinístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
latiníst -a
m strokovnjak za latinski jezik in kulturo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
lážistrokovnják -a m, člov. (ȃá) poud. |nepravi, navidezni strokovnjak|lážistrokovnjákinja -e ž, člov. (ȃá) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
legíst -a m (ȋ) nekdaj strokovnjak za civilno pravo: legisti in kanonisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
leksikológ -a m (ọ̑) strokovnjak za leksikologijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
leksikológ -a
m jezikosl. strokovnjak za leksikologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
léktor -ja m (ẹ́) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika;
lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil: lektor je odpravil slovnične in slogovne napake // sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila: razpisati mesto lektorja // sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih: lektor je delal z igralci 3. nekdaj kdor glasno bere drugim: Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor
♦ rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
léktor -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
limnologíja -e ž (ȋ) veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih: strokovnjak za limnologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lingvíst -a m (ȋ) strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec: sestanek lingvistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lógik -a m (ọ́) 1. strokovnjak za logiko: v tem so si edini vsi logiki 2. kdor logično sklepa, razsoja: ti si pa slab logik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lógika -e ž (ọ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja: elementi logike;
katedra za logiko;
strokovnjak za logiko // s prilastkom ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer: aristotelska logika / dialektična logika o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja; formalna logika o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; simbolna ali matematična logika ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih2. logično mišljenje, sklepanje: prevzela ga je logika v njegovih govorih;
njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko način mišljenja, sklepanja; slabš. to je ženska logika mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju; ekspr. avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja 3. knjiž., s prilastkom zakonitost, določenost: ekonomska, gospodarska logika;
logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ. stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti 4. do 1848 prvi letnik filozofije: tisto leto je bil že v logiki
● ekspr. kje je v tvojih trditvah logika tvoje trditve niso logične; ekspr. v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim vedno, dosledno; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; ekspr. to sklepanje je sprto z logiko ni logično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lógika -e ž, pojm. (ọ́) strokovnjak za ~o; poud. ~ nadaljnjega razvoja |zakonitost, določenost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
logístika -e ž (í) 1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: stroški logistike;
vodja logistike;
strokovnjak za logistiko;
nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike; študij logistike; fakulteta za logistiko // organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: doreči logistiko delovanja koalicijskih strank 2. voj. oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov: vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika 3. filoz. simbolna logika: osnove logistike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
logopéd -a m (ẹ̑) strokovnjak za logopedijo: surdopedagogi in logopedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
logopedíja -e ž (ȋ) veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju: strokovnjak za logopedijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lógoterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) psiht. psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja: strokovnjak za logoterapijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lók Frazemi s sestavino lók:
bíti napét kot lók,
izogíbati se kómu/čému v velíkem lóku,
izogníti se kómu/čému v velíkem lóku,
napénjati lók,
ne napénjati lóka,
obíti kóga/kàj v velíkem lóku,
ógniti se kóga/čésa v velíkem lóku,
prenapénjati lók,
prenapét lók,
prenapéti lók,
v velíkem lóku
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lúčkar -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
lútkovni tehnológ -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
makedoníst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za makedonistiko|makedonístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákrobiótik -a m (ȃ-ọ́) 1. strokovnjak za makrobiotiko: pri zdravljenju je upošteval navodila znanega japonskega makrobiotika 2. kdor se prehranjuje in živi po načelih makrobiotike: med vegetarijanci in makrobiotiki je manj debelosti, raka, bolezni srca in ožilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákrobiótika -e ž (ȃ-ọ́) 1. nauk o podaljševanju življenja: medicina in makrobiotika 2. veda o prehrani, sestavljeni iz sonaravno pridelane hrane, ki temelji na budističnih načelih ravnovesja jina in janga: upoštevati načela makrobiotike;
predavanje o makrobiotiki;
strokovnjak za makrobiotiko // prehranjevanje na tak način: zdravljenje z makrobiotiko / tečaj makrobiotike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákroekonomíja -e ž, pojm. (ȃȋ) strokovnjak za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákroekonomíst mákroekonomísta samostalnik moškega spola [mákroekonomíst] strokovnjak za makroekonomijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macro-economist, glej ↑makroekonomija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mákroekonomíst -a m (ȃ-ȋ) strokovnjak za makroekonomijo: ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mánjkati -am nedov. (ȃ) 1. ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: manjkata dva učenca;
kdo manjka;
manjkati na sestanku, pri pouku;
ekspr. letos ni manjkal na nobeni nogometni tekmi / opazil je, da manjkata na polici dve knjigi // ne obstajati, čeprav bi praviloma moral obstajati: en zob mi manjka; v ograji manjkata dve letvi / v statutu ne bi smela manjkati določila o volitvah organov upravljanja 2. v zvezi z do biti še potreben do polne mere, do določene meje: do roba manjka še dva centimetra;
do svitanja manjka še pet ur / koliko je ura? Pet minut (manjka) do dvanajstih / ekspr. še veliko mu manjka do tega, da bi bil strokovnjak // brezoseb., ekspr., z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža možnost uresničitve, kot jo izraža določilo: za las je manjkalo, da nisem umrl; malo je manjkalo, pa bi bil padel 3. s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: zmeraj mu manjka denarja;
kruha jim ne manjka;
prostora mu manjka / manjka mu moči 4. navadno z dajalnikom izraža odsotnost določenega stanja: manjka mu dobra vzgoja;
vse ima, samo zdravje mu manjka / pog.: manjka človek, ki bi pokazal pot iz zagate potreben je; zelo mu manjka dobra družba zelo si je želi, jo pogreša; tu mu ničesar ne manjka z vsem je preskrbljen
● pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. nekaj mu danes manjka je bolan; ni tak kot navadno; ekspr. samo tega (se) še manjka to dejstvo, stvar bo stanje še poslabšalo; izraža nezaželenost česa; ekspr. tebi pa res malo manjka si nekoliko čudaški; pog. do šestdesetih mu jih ne manjka veliko kmalu bo imel šestdeset let; kaže približno šestdeset letmánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v rodilniku
izraža obstajanje česa v veliki količini: manjka se ali ne manjka se deklet, fantov; manjka se dela; minulo leto se nadlog ni manjkalo
manjkajóč -a -e:
kupiti manjkajoče dele za stroj; manjkajoči znesek; manjkajoča delovna sila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
márketingar -ja m (ȃ) pog. strokovnjak za marketing; tržnik: spretni marketingar / mrežni marketingarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
márketinški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na marketing: marketinški pristop;
marketinški strokovnjak, direktor;
marketinška agencija;
marketinška strategija / marketinški prijem, trik; marketinška poteza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
marksologíja -e ž (ȋ) raziskovanje življenja in dela Marxa in Engelsa: strokovnjak za marksologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
maskêr -ja m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
matemátik -a m (á) strokovnjak za matematiko: slaven matematik / gimnazija je razpisala mesto matematika / najboljši matematik v razredu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
matemátik -a
m strokovnjak za matematiko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
medievalíst -a m (ȋ) strokovnjak za medievalistiko: monografijo je uredil vodilni slovenski medievalist;
revija je namenjena klasičnim filologom, zgodovinarjem, filozofom in medievalistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mehánik -a m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika;
pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku;
učiti se za mehanika;
ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik2. strokovnjak za mehaniko: pri tej znanstveni nalogi sodelujejo kemiki, matematiki in mehaniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meroslôvje -a s, pojm. (ȏ) strokovnjak za ~; neobč. metrika
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meroslôvje -a
s nauk o merah
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ) 1. glagolnik od mešati:a) jed je med mešanjem zalivala z vodo b) mešanje koruze in pšenice;
strokovnjak za mešanje pijač;
stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov č) mešanje formul, pojmov d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras 2. zastar. mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
metalúrg -a m (ȗ) strokovnjak za metalurgijo: je znan metalurg in strojni inženir / pog. sestanek metalurgov drugega letnika slušateljev metalurgije// metalurški delavec:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
metalȗrg -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meteorológ -a m (ọ̑) strokovnjak za meteorologijo, vremenoslovec: meteorologi napovedujejo lepo vreme / diplomirani meteorolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
meteorologíja -e ž (ȋ) veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo;
strokovnjak za meteorologijo
♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za napovedovanje vremena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
metódik -a m (ọ́) strokovnjak za metodiko: zborovanje metodikov / njegov profesor matematike je dober metodik zna dobro poučevati matematiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mikologíja -e ž (ȋ) veda o glivah, gobah: strokovnjak za mikologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
míkrobiológ -a m (ȋ-ọ̑) strokovnjak za mikrobiologijo: nova dognanja mikrobiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mím in mímos -a m (ȋ) gled. 1. umetniško podajanje zgodbe, čustev, razpoloženja samo z gibi telesa: obiskovati tečaj mima;
strokovnjak za mim / mim je bil med vojno najbolj množična oblika gledališkega ustvarjanja 2. pri starih Grkih in Rimljanih kratka igra iz vsakdanjega življenja s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: antični mimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mím -a m, pojm. (ȋ) |umetniško podajanje z gibi; dramska vrsta|: strokovnjak za ~; števn. antični ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mimikríja -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mineralóg -a m (ọ̑) strokovnjak za mineralogijo: geologi in mineralogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mineralóg -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
minêr snéžnih plazôv -ja -- -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
minêr snéžnih plazôv -ja -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
míslec -a [misləc] m (ȋ) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: o tem so razglabljali misleci vseh časov;
napredni, revolucionarni misleci prejšnjega stoletja;
dela ruskih, srednjeveških mislecev / ta pisatelj je velik mislec // navadno s prilastkom kdor je sposoben misliti, premišljati sploh: opazovalec narave in trezen mislec / igra za hitre mislece // knjiž. strokovnjak za filozofijo, filozof: idealistični, materialistični misleci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mladinoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za mladinoslovje: dela sodobnih mladinoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mlekárski2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlekárje ali mlekarstvo: mlekarsko podjetje / mlekarska šola / mlekarski tehnik strokovnjak za mlekarstvo s srednjo izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mójster -tra m (ọ́) 1. nav. ekspr. kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti: ta zidar je mojster;
zdravnik je sčasoma postal mojster;
v plesu si je želel pokazati se mojstra;
ta čevljar velja za mojstra;
je mojster za sestavljanje dopisov;
mojster v kuhanju, opisovanju narave, streljanju;
iron. to je lahko pokvaril samo tak mojster, kot si ti / znan mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku; mojster dleta (dober) kipar; mojster belih strmin (dober) smučar; mojster taktirke dirigent// umetnik: rad prebira stare mojstre; nesmrtni, veliki mojstri / kot pristavek k imenu mojster Prešeren // naslov zlasti za starejšega uglednega skladatelja, dirigenta: violino se je učil pri znanem mojstru / kot nagovor kako naj zaigram, mojster / kot pristavek k imenu mojster Gallus 2. do 1962 kdor ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki: mojstri so po vojni prevzeli vodilna mesta v proizvodnji;
dati naročilo mojstru;
odnosi med vajenci, pomočniki in mojstri / kuharski, predilni, tesarski mojster
● ekspr. mojster skaza kdor dela slabe izdelke; ekspr. mojster in pol velik, dober strokovnjak; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; vsak najde svojega mojstra
♦ ekon. cehovski mojster nekdaj lastnik obrtniške delavnice v fevdalizmu; glasb. koncertni mojster vodja violinistov v orkestru; gled. odrski mojster delavec, ki vodi in usklajuje delo odrskih delavcev pri postavljanju in razstavljanju scene; kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine; rad. tonski mojster kdor pri posnemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis odraz naravnega zvočnega dogajanja; rel. veliki mojster vrhovni predstojnik v viteških redovih; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; šport. mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mójster lučí -tra -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
mójster máske -tra -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
montaníst1 -a m (ȋ) strokovnjak za montanistiko: priznan montanist / pog. brucovanje montanistov slušateljev oddelka za montanistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
montaníst -a m, člov. (ȋ) |rudarski strokovnjak; privrženec montanizma|montanístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
moralíst -a m (ȋ) 1. strokovnjak za moralna vprašanja: globok, slovit moralist svojega časa 2. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih: bil je največji moralist med nami;
strog, vsiljiv moralist / moralist v meni me vedno kroti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
múltimédij -a m (ȗ-ẹ́) nav. mn. multimedija: vključiti internet in multimedije v vzgojno-izobraževalni proces;
uporaba multimedijev / predstaviti informacije z multimediji / enciklopedija je opremljena z multimediji / strokovnjak, znanje s področja multimedijev; študij multimedijev; delavci v multimedijih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
múltimédija -e ž (ȗ-ẹ́) nav. ed. prikaz vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika, večpredstavnost: pomoč, uporaba multimedije;
multimedija v izobraževanju;
programi, pripomočki za multimedijo // pripomočki za tak prikaz: prostor, učilnica z multimedijo // tako prikazana vsebina: predvajanje, prenos multimedije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prikazom: delo na področju multimedije; strokovnjak za multimedijo; informatika, računalništvo in multimedija / študirati multimedijo; akademija, šola za multimedijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
naglasoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za naglasoslovje: naglasoslovec je v razpravi proučil aktualna vprašanja slovenskega pravorečja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
naglasoslôvec -vca
m jezikosl. strokovnjak za naglasoslovje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
Nagovor poslušalcev v medijihNe vem sicer, ali se obračam na pravi naslov, a v zadnjem času se mi je ob poslušanju raznih medijev večkrat zastavilo vprašanje o pravilni rabi našega jezika - zanima me, ali je za naslavljanje poslušalcev določeno, v kateri obliki naj moderator le-te nagovarja?
Včasih je bilo to običajno v 3. os. mn, danes pa vedno večkrat v 1. os. ed... kar je vsaj mojim ušesom tako tuje, da tega skoraj ne morem "sprejeti" (včasih npr.: »Vsi poslušalci, ki ste z nami ...«, danes pa: »Ti, ki nas poslušaš ...«)
Upam, da se obračam na vas kot na pravi naslov in se vam za odgovor že v naprej lepo zahvaljujem!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
naravoslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
naravoslôvec -vca
m strokovnjak za naravoslovje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
narečjeslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za narečjeslovje; dialektolog: slovenski narečjeslovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
narodopísec -sca m (ȋ) strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
narodopísec -sca
m strokovnjak za narodopisje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
naturopatíja -e ž (ȋ) metoda zdravljenja na osnovi predpostavljanja, da je v telesu samozdravilna moč, ki vzpostavlja, vzdržuje in vrača zdravje: zdravstvenih težav se naturopatija loteva celostno;
osnove naturopatije;
strokovnjak za naturopatijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Navpični pomik, vodoravni pomikProsim vas za pomoč pri iskanju slovenskega izraza za angleška izraza rise in run , ki se uporabljata v formuli rise/run , s katero se izračuna naklon kot količnik med dvigom in vodoravnim pomikom. Iščem pa slovenski ustreznik v primeru stopnice, kjer rise predstavlja višino in run globino stopnice, ter pri uporabi strešnih konstrukcij, kjer rise pomeni višinsko razliko med slemenom in kapno lego, ter run vodoravno razdaljo med slemenom in zunanjim robom kapne lege. Celoto lahko sicer prevedemo kot naklon ali nagib , vendar moram v dani situaciji v besedilu uporabljati ustreznike za run in rise .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
návtik -a m (á) kdor je usposobljen za določanje položaja ladje in njeno vodenje: mladi navtiki // strokovnjak za navtiko:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nemcíst -a m, člov. (ȋ) |strokovnjak za nemcistiko|nemcístka -e ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Nenadna teksturna spremembaZanima me slovenski ustreznik za angleški termin s področja pedologije – abrupt textural difference . Termin označuje izrazito povečanje vsebnosti gline v omejenem globinskem razponu (nekaj centimetrov tal). V slovenščini se uporablja poimenovanje nenadna teksturna sprememba. Omenja se tudi v prevodu Mednarodnega klasifikacijskega sistema za poimenovanje tal 2014 (Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal in izdelavo legend na zemljevidih tal, Posodobitev 2015). Ali je pridevnik nenaden kot sestavina termina ustrezen?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nèprávi -a -o (ȅȃ) ~ podatek; ~ strokovnjaknèprávo -ega s, pojm. (ȅȃ) ločiti pravo od ~ega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nèstrokovnják -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom;
na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
névrobiológ -a m (ẹ̑-ọ̑) strokovnjak za nevrobiologijo: raziskave nevrobiologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nôvopečèn in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
numerologíja -e ž (ȋ) 1. napovedovanje, predvidevanje usode, dogajanja v prihodnosti na podlagi proučevanja simbolike in skrivnega pomena številk: ukvarjati se z numerologijo;
na raznolikost imen vpliva tudi navdušenje nad numerologijo;
knjige o astrologiji in numerologiji 2. veda o tem: numerologija trdi, da je naša življenjska pot odvisna od imena;
strokovnjak za numerologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
numizmátik -a m (á) kdor zbira kovinski in papirnati denar: filatelist in numizmatik // strokovnjak za numizmatiko: po najdenih novcih je numizmatikom uspelo natančno časovno določiti odkopano naselbino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
numizmátika -e ž (á) zbiranje kovinskega in papirnatega denarja: ukvarjati se z numizmatiko // veda o novcih: strokovnjak za numizmatiko; heraldika in numizmatika
♦ num. moderna numizmatika ki proučuje novce novejšega časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
NutricevtikZanima me slovenski ustreznik za angleški termin nutraceutical oz. nutriceutical . Na spletu se pogosteje pojavlja oblika nutraceutical . Termin označuje snov, ki ima pozitivne učinke na zdravje in preprečuje ali zdravi bolezni. Našla sem potrditve za dve slovenski poimenovanji, in sicer nutracevtik in nutricevtik . Katero poimenovanje naj uporabim?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nutricioníst nutricionísta samostalnik moškega spola [nutricijoníst] strokovnjak za nutricionistiko
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. nutritionist, frc. nutritionniste, iz poznolat. nutritio ‛hrana, prehrana’ < lat. nūtrīcium iz nūtrīcāre ‛prehranjevati, hraniti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nutricioníst -a m (ȋ) strokovnjak za prehrano, prehrambenik: nutricionisti priporočajo pestro prehrano;
mnenja, nasveti, opozorila nutricionistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nutricioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) |strokovnjak za prehrano|nutricionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
nutricíst -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obramboslôvec obramboslôvca samostalnik moškega spola [obramboslôvəc] 1. strokovnjak za obramboslovje1.1. študent ali diplomant obramboslovja
ETIMOLOGIJA: ↑obramboslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obramboslôvec -vca m (ȏ) strokovnjak za obramboslovje: politolog in obramboslovec / diplomirani obramboslovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem obrambe, varnosti v državi in svetu
ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
obramboslôvni obramboslôvna obramboslôvno pridevnik [obramboslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑obramboslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oceanográf -a m (ȃ) strokovnjak za oceanografijo: dognanja oceanografov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oceanografíja -e ž (ȋ) veda o oceanu, morju: razvoj oceanografije;
strokovnjak za oceanografijo;
oceanografija in hidrografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oftalmologíja -e ž (ȋ) veda o očesu in očesnih boleznih: strokovnjak za oftalmologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
okó očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk;
oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate / negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo / solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč / ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi / tretje oko v indijski filozofiji šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom// to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči // nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi na hitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati / z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov// nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo;
skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem;
bila je prijetna za moške oči za moške;
žensko oko to razliko hitro opazi ženska;
oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik / ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa;
oko cepiča;
oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom / na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
● ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis na hitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
♦ agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oleografíja -e ž (ȋ) tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
omára Frazemi s sestavino omára:
širòk kot omára,
vêlik kot omára
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
oplemenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
óptik -a m (ọ́) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala 2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov
♦ fiz. strokovnjak za optiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
optometríst samostalnik moškega spolastrokovnjak za merjenje dioptrije in predpisovanje očesnih pripomočkov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
organizátor kostúmske opréme -ja -- -- m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
orientalíst -a m (ȋ) strokovnjak za orientalistiko: kongres orientalistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
orientalíst -a [ije] m, člov. (ȋ) |strokovnjak za orientalistiko|orientalístka -e [ije] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa] 1. strokovnjak za ornitologijo1.1. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ptičar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ↑ornitologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ornitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za ornitologijo, ptičeslovec: zborovanje ornitologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ornitológ -a
m strokovnjak za ornitologijo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja] 1. veda, ki se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic1.1. opazovanje, proučevanje ptic, zlasti kot ljubiteljska dejavnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ornitologíja -e ž (ȋ) veda o pticah, ptičeslovje: bil je znan strokovnjak za ornitologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
ornitologíja -e
ž veda o pticah
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški] 2. ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic
ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
O samostalniku »glorija« v SSKJKako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Osprednji delavecV času epidemije in ukrepov za zamejevanje epidemije se je veliko projektov ukvarjalo s pojmom, ki ga v angleščini označuje termin frontline worker . To je veljalo tudi za področje nasilja nad ženskami, kjer so tako poimenovali strokovnjake, ki so prihajali v stik z žrtvami nasilja in jim skušali pomagati. Gre torej za delavce, ki so bistveni na nekem področju. Za angleški termin smo do zdaj uporabljali opisno poimenovanje, npr. strokovnjak, ki prihaja v stik z žrtvami, a se nam ne zdi povsem ustrezno.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Otočje/arhipelagZanima me, ali sta termina arhipelag (po SSKJ2 'obsežno otočje z vmesnim morjem vred') in otočje (po SSKJ2 'več otokov, otoki') sinonima.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
paleontológ -a m (ọ̑) strokovnjak za paleontologijo: geologi in paleontologi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
paleontológ -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pánoga1 -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih
♦ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
páramedicína -e ž (ȃ-ȋ) uradno nepriznana medicina, ki uporablja znanstveno nepotrjene diagnostične in terapevtske metode zdravljenja: strokovnjak za paramedicino // načini zdravljenja po teh metodah: obvladovanje paramedicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
parazitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
paremiológ samostalnik moškega spolastrokovnjak za jezikoslovno in folkloristično disciplino, ki proučuje pregovore in sorodne žanre
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pečénkar -ja m (ẹ̑) 1. gost. strokovnjak za pripravo pečenk: pečenkar v hotelu // nekdaj kdor pripravlja in prodaja pečenke: stojnica pečenkarja 2. ekspr. kdor rad je pečenko: bil je velik pečenkar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pečénkar -ja m s -em člov. (ẹ̑) |strokovnjak za pripravo pečenk|; poud. biti velik ~ |ljubitelj pečenke|pečénkarica -e ž, člov. (ẹ̑)pečénkarjev -a -o (ẹ̑)pečénkaričin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pêči pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči;
pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate;
sonce ga je zelo peklo;
sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik;
kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče 4. zapisovati podatke na optično digitalno ploščo: peči programe in glasbene datoteke na CD-je / peči DVD-je in CD-je
● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; zastar. peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikajpêči se ekspr.
biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu
pekóč -a -e:
pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč
pečèn -êna -o:
premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso
● šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pedagóg -a m (ọ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog // ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
pedagóg -a
m strokovnjak za pedagogiko
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 796 zadetkov.