Tiskanje

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

balzamíranje balzamíranja samostalnik srednjega spola [balzamíranje]

prepajanje trupla z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

ETIMOLOGIJA: ↑balzamirati

bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]

1.

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

semenišče

1.4.

STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski]

1.

ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni]

1.

ki je v zvezi s čeljustjo 1.

1.1.

čeljust 1.

ETIMOLOGIJA: ↑čeljust

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

degustátor degustátorja samostalnik moškega spola [degustátor]

1.

strokovnjak, ki se ukvarja z ocenjevanjem, preverjanjem okusa, arome, kakovosti hrane, pijače

1.1.

2.

ekspresivno kdor intenzivno sprejema, izkuša kaj, zlasti umetniška dela

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. degustatore, glej ↑degustirati

dietétični dietétična dietétično pridevnik [dijetétični]

1.

ki je v zvezi z dietetiki ali dietetiko

2.

ki se uporablja pri dieti

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. diätetisch iz ↑dietetika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dietétik dietétika samostalnik moškega spola [dijetétik]

strokovnjak za dietetiko; SINONIMI: dietolog

STALNE ZVEZE: klinični dietetik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätetiker iz ↑dietetika

dietológ dietológa samostalnik moškega spola [dijetolók dijetológa]

strokovnjak za dietologijo; SINONIMI: dietetik

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätologe iz ↑dietologija

doajên doajêna in doajén doajéna; in doyen samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]

1.

najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑doyen

doyen doyena; in doajên samostalnik moškega spola [doajên] in [doajén]

1.

najstarejši, najbolj izkušen član skupine, zbora, zlasti diplomatskega

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. doyen < lat. decānus ‛predpostavljen desetim podrejenim (vojakom, menihom)’, glej ↑dekan

embriológ embriológa samostalnik moškega spola [embrijolók embrijológa]

strokovnjak za embriologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Embryologe, angl. embryologist, glej ↑embriologija

enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa]

strokovnjak za enologijo

STALNE ZVEZE: leteči enolog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej ↑enologija

folkloríst folklorísta samostalnik moškega spola [folkloríst]

1.

strokovnjak za folkloro

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

folklornik

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folklorist iz ↑folklora

folklorístični folklorístična folklorístično pridevnik [folklorístični]

1.

ki je v zvezi s folkloristi 1. ali folkloristiko 1.

2.

ki je v zvezi s folklorizmom, folkloro 1.

3.

v obliki folklorističen, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklorni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. folkloristisch iz ↑folklora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

folklórni folklórna folklórno pridevnik [folklórni]

1.

ki je v zvezi s folkloro 1.

2.

ki je v zvezi s folkloristi 1.1., 1.2. ali folkloro 1.1., 1.2.

,

v obliki folkloren, ekspresivno ki kaže, izraža vzorce mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folkloristični

ETIMOLOGIJA: ↑folklora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

góbarski góbarska góbarsko pridevnik [góbarski]

1.

ki je v zvezi z gobarji ali gobarstvom

1.1.

gobarje

gobarstvu

ETIMOLOGIJA: ↑gobar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

góbarstvo góbarstva samostalnik srednjega spola [góbarstvo]

nabiranje in zlasti ljubiteljsko proučevanje gob

ETIMOLOGIJA: ↑gobar

grafológ grafológa samostalnik moškega spola [grafolók grafológa]

1.

kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja

2.

strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Grafologe iz frc. graphologue, glej ↑grafologija

grafolóški grafolóška grafolóško pridevnik [grafolóški]

1.

ki je v zvezi z grafologi 1. ali grafologijo 1.

ki je v zvezi z grafologi 2. ali grafologijo 2.

2.1.

grafologiji 2.

grafologije 2.

ETIMOLOGIJA: ↑grafologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

heráldični heráldična heráldično pridevnik [heráldični]

1.

ki je v zvezi s heraldiki ali heraldiko

1.1.

heraldiki

ETIMOLOGIJA: ↑heraldika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

heráldik heráldika samostalnik moškega spola [heráldik]

strokovnjak za heraldiko

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Heraldiker, glej ↑heraldika

heráldika heráldike samostalnik ženskega spola [heráldika]

veda, ki se ukvarja s proučevanjem in opisom grbov, njihovega nastanka, zgodovine in oblikovanja; SINONIMI: grboslovje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Heraldik iz frc. (science) héraldique iz hérault ‛glasnik, klicar’, prevzeto iz stfrank.

inspiciènt inspiciênta; tudi inšpiciènt samostalnik moškega spola [inspicijènt]

strokovnjak, ki se ukvarja z vodenjem poteka predstave

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inspizient iz lat. inspiciens ‛ogledujoč si’, iz inspicere ‛ogledovati si, preizkušati’ < ‛gledati noter’

inšpiciènt glej inspiciènt

jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]

1.

strokovnjak za jezikoslovje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]

1.

veda o jeziku in jezikovnih pojavih

1.1.

STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi z jezikoslovci ali jezikoslovjem 1.

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kartográf kartográfa samostalnik moškega spola [kartográf]

strokovnjak za kartografijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartograf, iz ↑kartografija

kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski]

1.

ki je v zvezi s kartografi ali kartografiranjem 1.

STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: ↑kartograf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kinológ kinológa samostalnik moškega spola [kinolók kinológa]

strokovnjak za kinologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kynologe, glej ↑kinologija

kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški]

1.

ki je v zvezi s kinologi ali kinologijo

ETIMOLOGIJA: ↑kinologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1. ali kmetijstvom

;

SINONIMI:

kmečki

ETIMOLOGIJA: ↑kmetija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

krasoslôvec krasoslôvca samostalnik moškega spola [krasoslôvəc]

strokovnjak za krasoslovje

ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje

krasoslôvni krasoslôvna krasoslôvno pridevnik [krasoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi s krasoslovci ali krasoslovjem

ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]

večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia

STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...

mákroekonomíst mákroekonomísta samostalnik moškega spola [mákroekonomíst]

strokovnjak za makroekonomijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. macro-economist, glej ↑makroekonomija

nutricioníst nutricionísta samostalnik moškega spola [nutricijoníst]

strokovnjak za nutricionistiko

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. nutritionist, frc. nutritionniste, iz poznolat. nutritio ‛hrana, prehrana’ < lat. nūtrīcium iz nūtrīcāre ‛prehranjevati, hraniti’

obramboslôvec obramboslôvca samostalnik moškega spola [obramboslôvəc]

1.

strokovnjak za obramboslovje

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑obramboslovje

obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je]

1.

veda, ki se ukvarja s proučevanjem in načrtovanjem obrambe, varnosti v državi in svetu

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

obramboslôvni obramboslôvna obramboslôvno pridevnik [obramboslôu̯ni]

ki je v zvezi z obramboslovci ali obramboslovjem 1.

ETIMOLOGIJA: ↑obramboslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ornitológ ornitológa samostalnik moškega spola [ornitolók ornitológa]

1.

strokovnjak za ornitologijo

1.1.

;

SINONIMI:

ptičar

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologe, angl. ornithologist, glej ↑ornitologija

ornitologíja ornitologíje samostalnik ženskega spola [ornitologíja]

1.

veda, ki se ukvarja s proučevanjem, opazovanjem ptic, zaščito ogroženih vrst ptic

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ornithologie, angl. ornithology, iz gr. órnis ‛ptica’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

ornitolóški ornitolóška ornitolóško pridevnik [ornitolóški]

1.

ki je v zvezi z ornitologi ali ornitologijo

ki je v zvezi z življenjskim prostorom ptic

ETIMOLOGIJA: ↑ornitologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

teológ teológa samostalnik moškega spola [teolók teológa]

1.

strokovnjak za teologijo

1.1.

STALNE ZVEZE: moralni teolog, teolog osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Theologe iz lat. theologus, glej ↑teologija

teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja]

1.

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje

1.1.

STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...

teológinja teológinje samostalnik ženskega spola [teológinja]

1.

strokovnjakinja za teologijo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑teolog

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

teolóški teolóška teolóško pridevnik [teolóški]

1.

ki je v zvezi s teologi ali teologijo

ETIMOLOGIJA: ↑teologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.