strúga -e ž (ú) podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda: struga se na tem mestu zoži; poglobiti strugo; reka spreminja, si utira strugo; globoka, plitva, suha struga; struga hudournika / rečna, vodna struga; struga Save, Soče; pren. življenje teče po svoji strugi; struga časa
 
ekspr. tudi to je obrnil v svoje struge v svojo korist; ekspr. pogovor je speljala v drugo strugo začela je govoriti o drugih stvareh
 
alp. ledeniška struga naravna vdolbina, po kateri se pomika ledenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rója -e ž (ọ́nar.  
  1. 1. plitva, ozka struga, po kateri včasih teče voda: sneg je pokrival grmovje in roje
  2. 2. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: narediti dolgo leseno rojo od izvira do kovačnice / voda pada iz roje na kolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zažírati -am nedov. (ī ȋ) ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitajo mu, da jih zažira

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pôtok -óka (ó ọ́) 
  1. 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; bister, čist, hladen potok; potok, bogat z vodo / gorski potok / voda odteka v številnih potokih; ekspr. pot mu je v potokih tekel po hrbtu / poleti je potok suh potočna struga
     
    ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina
     
    geogr. ledeniški potok ki teče izpod ledenika
  2. 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika količina česa tekočega: potoki krvi, solz / potok besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prázen -zna -o prid. (á) 
  1. 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen
  2. 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen; avtobus je odpeljal skoraj prazen; igrali so pred napol prazno dvorano; ta gostilna je največkrat prazna brez gostov
    // prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje
    // s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik
    // ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit
    // izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi
  3. 3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje
    // ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna
    // ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura
  4. 4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud; prazna prizadevanja / prazna razprava
  5. 5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti; prazni pomisleki; prazne želje; prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen
  6. 6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek
    // ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled
  7. 7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
    ● 
    ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
    ♦ 
    elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

réka -e ž (ẹ́) 
  1. 1. večja, v strugi tekoča voda: reka se izliva v morje; reka narašča, poplavlja; skozi mesto teče reka; zajeziti reko; prepeljati se čez reko; kopati se v reki; bistra reka; reka Sava; levi breg reke / gorska reka; plovna reka; reka ponikalnica / reka je skoraj suha rečna struga; pren., ekspr. človek je kaplja v reki življenja
  2. 2. ekspr., s prilastkom velika količina česa premikajočega se: človeška reka se je valila mimo; reka avtomobilov se je ustavila / meglena reka se je razlila po kotlini / z oslabljenim pomenom predati se reki spominov spominom
    // z rodilnikom velika količina česa tekočega: preliti reko krvi, solz / njene oči so bile bolj zgovorne kot reka besed

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

strúgati -am nedov. (ū) 
  1. 1. z odrezovanjem tankih plasti delati gladko, ravno: strugati doge, parket
    // z odrezovanjem tankih plasti delati, oblikovati: strugati kroglo; piliti in strugati; pren. ledenik struga dolino
  2. 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strugati barvo z vrat; strugati blato s čevljev
     
    usnj. strugati kože tanjšati jih s strugalnim strojem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) 
  1. 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
    // ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
    // ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
  2. 2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo
    // suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
    // ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
    // v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
  3. 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje
    // ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
    // ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
    // ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
  4. 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
  5. 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
  6. 6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa, ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
  7. 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
  8. 8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
  9. 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
    // ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben
    // njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
    ● 
    suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svičnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
    ♦ 
    adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suho vino vino, ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zarísati -ríšem dov. (ȋ) 
  1. 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti: s prstom je zarisal v sneg kvadrat; z žebljem je zarisal črto v pod / zarisati krog okrog imena narisati
  2. 2. s črto, črtami označiti: na zemljevidu so zarisali pot, ki jo morajo prehoditi; na letvi so zarisali, kje jo je treba odžagati / zarisati mejo med parcelami
  3. 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: letalo je zarisalo bele proge na nebo; mesečina je zarisala na gladino srebrne trakove / skrb mu je zarisala gube v čelo
  4. 4. knjiž. opisati, orisati: v predavanju je zarisal pesnikovo pojmovanje romantike; z nekaj besedami je zarisal njegov značaj
  5. 5. publ. določiti, izoblikovati: stranki so zarisali program; zarisati nove smernice razvoja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blátast -a -o prid. (á) 
  1. 1. poln blata: blatasta struga
  2. 2. redko po barvi podoben blatu: blatasta barva vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hudoúren -rna -o prid. (ū ȗ) 
  1. 1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed
  2. 2. redko hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga
  3. 3. ekspr., redko vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ponikoválnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico
  2. 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tlà tál [tau̯ in tals mn., mest. tléh, or. tlémi tudi tlí (ȁ á) 
  1. 1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla
  2. 2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla
  3. 3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla
  4. 4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla
    // vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti
  5. 5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini
    // publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; predsednik je pozdravil goste na tleh Jugoslavije v Jugoslaviji
  6. 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo
  7. 7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh
    ● 
    ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem
    ♦ 
    agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izjésti -jém tudi zjésti zjém dov., 2. mn. izjéste tudi zjéste, 3. mn. izjedó tudi izjéjo tudi zjedó tudi zjéjo; izjéj in izjèj izjéjte tudi zjéj in zjèj zjéjte; izjédel izjédla tudi zjédel zjédla, stil. izjèl izjéla tudi zjèl zjéla (ẹ́) 
  1. 1. z grizenjem uničiti: črvi, žuželke izjejo les; miši so tako izjedle krompir, da so ostale samo lupine; pren., ekspr. bolezen mu je izjedla telo
  2. 2. s trajnim, navadno silovitim tokom narediti, izoblikovati: hudournik je izjedel kotanje; reka si je skozi gorovje izjedla globoko strugo; voda si sčasoma izje žleb v steno; pren. žaga je izjedla globoko zarezo v deblo
    // s trajnim, navadno silovitim tokom odstraniti: voda je izjedla skalo iz stene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izzídati tudi izzidáti -am dov. (í á í) redko zazidati: vmesne prostore izzidamo z votlimi zidaki
// obzidati: jarek obložimo z betonskimi žlebi ali pa izzidamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

koríto -a (í) 
  1. 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito
    // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu
  2. 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup
  3. 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito
    ● 
    slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj
    ♦ 
    alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mrtvíca -e ž (í) 
  1. 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
    // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
    // med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
  2. 2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
  3. 3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
  4. 4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

potóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potok: bel potočni pesek / plitva potočna struga; potočna voda
 
zool. potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus; potočna postrv postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

potóčina -e ž (ọ̑nar.  
  1. 1. potočna struga: preskočiti potočino
  2. 2. potočna voda; potočnica: kalna potočina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

presáhel -hla -o [əu̯prid. (á) ki je navadno krajši čas brez vode: presahli studenci / presahla struga; pren., ekspr. njegova nikoli presahla delovna vnema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ráka -e ž (á) 
  1. 1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: popraviti rako; voda teče po rakah
  2. 2. zastar. grob, grobnica: spustiti krsto v rako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rokáv -a (á) 
  1. 1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav; obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom; vtakniti roko v rokav; potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila; levi rokav; prekratki rokavi; rokav je na komolcu raztrgan; rokavi obleke, pri obleki; dolžina rokava / dolgi ki segajo do zapestja, kratki ki segajo približno do polovice nadlakti, tričetrtinski rokavi ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; kimono rokavi široki, krojeni skupaj z zgornjim delom v obliki črke T
     
    ekspr. zasukati, zavihati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. letnice je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko
  2. 2. stranska struga (reke): reka ima več rokavov; rokavi Mure / glavni, stranski rokav / mestece ob rečnem rokavu
     
    geogr. morski rokav; mrtvi rokav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vjésti se vjém se dov., 2. mn. vjéste se, 3. mn. vjedó se tudi vjéjo se; vjéj se in vjèj se vjéjte se; vjédel se vjédla se, stil. vjèl se vjéla se (ẹ́) knjiž. zajesti se, prodreti: prah se vje v obleko / saje so se jim vjedle v roke / jeklene vezi so se mu vjedle v meso / gube so se mu vjedle v obraz / idejna gniloba se je vjedla v svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zapláviti -im tudi zaplavíti -ím dov., zaplávil (ā ȃ; ī í) 
  1. 1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom: reka je zaplavila strugo; naliv je zaplavil dolino z blatom
  2. 2. mont. napolniti, zaliti z materialom, pomešanim z vodo: zaplaviti odkop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zapróditi -im dov. (ọ̄) z delovanjem vode povzročiti, da je kaj prekrito, zasuto s prodom: hudournik je zaprodil njivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zavijúgati -am dov. (ū) vijugasto iti, se premakniti: riba je zavijugala med algami; sinica je zavijugala nad hišo; hitro je zavijugal po smučišču / avtomobilist je zavijugal, da bi se izognil oviri
● 
knjiž., ekspr. vojna je zavijugala njegovo življenje je naredila, povzročila, da je večkrat dobilo nepričakovano, nepravo smer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

glénast -a -o prid. (ẹ̑) poln glena: glenasta struga; glenasto dno / glenasta voda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hudoúrniški -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških področij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Nil: nilska struga
 
geogr. nilski katarakti; zool. nilski povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; nilski krokodil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poplitvováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko delati (bolj) plitvo: poplitvovati jarek; struga reke se poplitvuje / taki filmi poplitvujejo gledalce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

réčen1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na reko: rečni tok; rečna struga / rečni pesek; rečna usedlina; rečna voda / rečni in morski ribolov; rečna ladja; rečno pristanišče / rečne ptice, želve
 
geogr. rečni otok; rečni režim povprečno spreminjanje višine vodne gladine reke med letom; rečna erozija; rečno omrežje ali rečni sistem reka z vsemi pritoki; zool. rečni ostriž; rečni piškur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne
 
zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tokáva -e ž (ȃ) ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave
// površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

zvínkan -a -o prid. (ȋ) nar. ovinkast: zvinkana cesta, struga / zvinkana vožnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bêrek -a (ȇ) nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pretóka -e ž (ọ̑) star. struga: pretoke so suhe; voda teče po pretoki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rečíšče -a (í) knjiž., redko rečna struga: na tem mestu se rečišče zoži; poglobiti rečišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

strugár -ja (á) delavec, ki struga: strugar v usnjarni / kovinski, lesni strugar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

strúgica -e ž (ú) manjšalnica od struga: studenčnica si je izkopala strugico; strugica potoka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vádi -ja (ā) suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo: po vadiju speljana karavanska pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

vodotòč tudi vodotóč -óča (ȍ ọ́; ọ̑) zastar. struga, kanal: zaradi suše je v vodotoču malo vode; globok vodotoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

železostrugár -ja (á) delavec, ki struga železo: železostrugar in rezkar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Število zadetkov: 42