Besedni red: »del katerega« ali »katerega del«
Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čígar -- zaim. (ȋ) izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela;
sosed, na čigar pomoč se zanaša // izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega2: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
čȗtən 1., -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fízika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fiziognomȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
fiziologȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
kreatúra -e ž (ȗ) 1. knjiž. bitje2,
človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature // narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura;
bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Raba zaimka »čigar« ob samostalnikih srednjega spola
Prosim za odgovor na vprašanje, ali je pri besedi prebivalstvo mogoče rabiti zaimek čigar (prebivalstvo, čigar predniki) ali zgolj kateri (prebivalstvo, katerega predniki). SP 2001 je nedvoumen, da se čigar rabi zgolj za ednino osebe moškega spola, pa vendar: v podstati besede prebivalstvo je ne nazadnje človek. Najverjetneje pa to ne more vplivati na slovnične lastnosti besede srednjega spola prebivalstvo in rabo pravilne oblike zaimka, kajne?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvȃr stvarȋ ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvarjenje ► stvarˈjẹːn’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvárstvo -a s (ȃ) 1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje: stvarstvo ni večno;
vznes. človek, krona stvarstva;
stvarnik in stvarstvo / božje stvarstvo 2. knjiž. svet1:
strmečim očem so se odkrivala nova stvarstva / nenavadna resnoba je vladala v stvarstvu; prevzela jo je lepota stvarstva / v stvarstvu tega pisatelja delujeta dve sili: ljubezen in nagon
● knjiž. z antologijo smo dobili popoln pregled pesnikovega stvarstva njegovega ustvarjanja, njegovih del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvárstvo -a s (ȃ) ver. božje ~; neobč. lepota ~a sveta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvárstvo -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024
stvȃrstvo – glej stvȃr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvarstvo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
stvarstvo gl.
stvarjenje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stvorjénje -a tudi stvorjenjé -á s 1. bitje: kai je nikakse drügo ſztvorjenye nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; Vſáko ſztvorjené Bo'ze je dobro KŠ 1754, 168; Cslovik, kakti edno nouvo ſztvorjenjé ſze na 'sitek vekivecsni porodi KMK 1780, 58; oszloubodi ſztvorjenyé tvoje od vszega hudoga KM 1783, 110; Nad tejm ſztvorjenyom, nad touv 'senſzkov je etak erkao SIZ 1807, 7 2. stvar: Ár niti obrizávanye kaj valá, nego nouvo ſztvorjenyé KŠ 1771, 570; i ſzlü'zili ſzo ſztvorjenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; i 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; Ovo Boug cloveka je darüvao Nad vſzákim ſztvorjejnyem velikim goſzpoſztvom SŠ 1796, 39; Sztvorjênya BRM 1823, VI 3. stvarstvo: Sztvorjênye KAJ 1848, V; procs odvergovſi vſzega ſztvorjenyá vupazen TF 1715, 13; Od sztvorjenyá BKM 1789, 154; Ona sztvarjênyi dáva Mir KAJ 1848, 34; Bougi, ſteri vſze ſztvorjenyé csüdno vodi KŠ 1754, 264; ſteri vſze ſztvorjenyé, csüdno vodi BKM 1789, 351 4. ustvarjanje: ſzem Apoſtolſzko Vadlüvanye razkálao na návuk od Sztvorjenyá KŠ 1754, 6b; Ár ta nevidoucsa nyegova od ſztvorjenyá ſzvejta ſze vidijo KŠ 1771, 448; gledoucs na Tri keipe a) ſztvorjeinye SM 1747, 34; Zakai ſze zové Cslovik po ſzvojem pervom ſztvorjenyi Bosji keip SM 1747, 4; Otsa ſze je vu ſztvorjenyej vö nazvejſzto KŠ 1754, 92; Gda bi nébe ino zemle vſztvorjejnyi, Ete ſzvejt bio eſcse vu temnoſzti BKM 1789, 154 5. stvaritev: poznavsi sztvorjenyá cslovecse pámeti AIP 1876, br. 4, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
subjéktka samostalnik ženskega spola1. ženska, ki čuti, misli, deluje 1.1 iz literarne vede taka ženska kot literarni lik
2. ekspresivno ženska, ki odloča, pomembno vpliva
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
Vključitev besede »stvarstven« v SSKJOpažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.
Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:
- Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
- Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
- Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.
Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:
- stvarstvena zakonitost in vrednota
- stvarstven pojav
- stvarstveno dogajanje
- stvarstven razvoj.
Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.
- Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.