čígar -- zaim. (ȋ) izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela;
sosed, na čigar pomoč se zanaša // izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega2: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kreatúra -e ž (ȗ) 1. knjiž. bitje2,
človek: življenje ljudi in drugih kreatur v naravi / smilijo se mu uboge človeške kreature // narava, stvarstvo: duh daje sijaj vsej kreaturi 2. slabš., navadno s prilastkom človek, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja prezir, zaničevanje: to ti je prava kreatura;
bedna, klavrna, zlobna kreatura / iz njega je naredil kreaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
stvárstvo -a s (ȃ) 1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje: stvarstvo ni večno;
vznes. človek, krona stvarstva;
stvarnik in stvarstvo / božje stvarstvo 2. knjiž. svet1:
strmečim očem so se odkrivala nova stvarstva / nenavadna resnoba je vladala v stvarstvu; prevzela jo je lepota stvarstva / v stvarstvu tega pisatelja delujeta dve sili: ljubezen in nagon
● knjiž. z antologijo smo dobili popoln pregled pesnikovega stvarstva njegovega ustvarjanja, njegovih del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.