stvárstvo -a s (ȃ) 1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje: stvarstvo ni večno;
vznes. človek, krona stvarstva;
stvarnik in stvarstvo / božje stvarstvo 2. knjiž. svet1:
strmečim očem so se odkrivala nova stvarstva / nenavadna resnoba je vladala v stvarstvu; prevzela jo je lepota stvarstva / v stvarstvu tega pisatelja delujeta dve sili: ljubezen in nagon
● knjiž. z antologijo smo dobili popoln pregled pesnikovega stvarstva njegovega ustvarjanja, njegovih del
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
stvárstvo -a s (ȃ) ver. božje ~; neobč. lepota ~a sveta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
stvárstvo -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024
stvȃrstvo – glej stvȃr
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
stvȃrstvọ, n. die erschaffenen Dinge, die Schöpfung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vsi trije deli stvarstva, alle drei Reiche der Natur, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
stvarstvo samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
stvarstvo gl.
stvarjenje
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.